Pred uradnim začetkom evropskega leta kulturne dediščine 2018 je neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija, izbrala devet spomenikov, za katere predlaga, da se jim dodeli znak evropske dediščine. Med predlaganimi spomeniki posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena je tudi cerkev svetega Duha na Javorci.

Evropska komisija bo odločitev o spomenikih, ki bodo dobili znak evropske kulturne dediščine, uradno razglasila februarja 2018, slovesna podelitev pa bo marca 2018. Devet spomenikov je bilo izbranih med 25 predlogi, ki so jih predizbirale sodelujoče države članice, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.pomen za

širši evropski prostor," je dodala za STA.

Poleg cerkve na Javorci bodo znak evropske dediščine prejeli tudi leipziške točke glasbene dediščine v Nemčiji, sinagoga na ulici Dohany na Madžarskem, utrdba Cadine iz Italije, koncentracijsko taborišče Natzweiler in njegove podružnice v Franciji in Nemčiji, spominski center Sighet iz Romunije, Bois du Cazier iz Belgije, vas Schengen v Luksemburgu in Maastrichtska pogodba iz Nizozemske.

100 let star spomenik

Cerkev Sv. Duha je eden izmed najlepših spomenikov prve svetovne vojne in je priljubljena med verniki različnih veroizpovedi. Leta 1916 so jo zgradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade po načrtih dunajskega arhitekta in slikarja Remigiusa Geylinga. Narejena je iz kamna in lesa. Na zvoniku nad vhodom, do katerega vodi mogočno stopnišče, je sončna ura. Zunanjščino krasijo tudi grbi dežel avstro-ogrske monarhije v freskotehniki. Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, avstrijskim in madžarskim grbom, ki sta povezana s habsburškim grbom. Med grboma je pomenljiv napis: »Indivisibiliter ac inseparabiliter« (nedeljiva in neločljiva), nad grboma pa napis »Pax« (mir).



Spominska cerkev na Javorci je edinstven primer secesije. Zgrajena je iz kamnitih blokov na skalni podlagi. Na zidanih temeljih so postavili leseno stavbo, za katero so potrebovali večje količine smrekovega in macesnovega lesa. Iz Bohinja so ga do železniške postaje Most na Soči pripeljali z vlakom, od tam dostavili v Polog in nato znosili do gradbišča v Javorci, kjer so ga obdelali. Cerkev so postavili v 184 dneh. Do nje so sezidali 78 kamnitih stopnic. Ko je bila cerkev dokončana, so uredili še okrasni park, obdan s kamnitim obzidjem.



Ob vstopu v cerkev obiskovalca prevzame ubranost prevladujočih barv: črne, modre, zlate in bele. V notranjosti stojita vrsti modro poslikanih stebrov, ob oltarju sta velika angela, na obeh straneh ladje pa so na hrastovih ploščah vžgana imena 2565 vojakov, ki so padli na okoliških vrhovih.



Nad oltarno mizo je tabernakelj iz črnega poliranega in obdelanega kamna. Vrata iz lipovega lesa je po Geylingovi zasnovi izrezljal tirolski rezbar Anton Perathoner. Nad njimi se blešči simbol Svetega Duha. Cerkev je namreč posvečena Svetemu Duhu, ki je v liturgiki simbol miru, modrosti in ljubezni. Na zunanji vhodni fasadi in v notranjosti so napisi, ki obiskovalcu sporočajo, čemu je bila cerkev zgrajena, kdo jo je gradil ter kdaj in pod čigavim poveljstvom.Cerkev in njena kulturna krajina tudi zdaj ostajata simbol poziva k spravi in pričata o povezovalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje.

Leta 2007 je cerkev na Javorci dobila znak evropske dediščine medvladne pobude.



Foto: Ivo Žajdela, arhiv Geyling

Preberite tudi:
Cerkev na Javorci praznuje 100 let
»Vsaka žrtev spreminja kletve v blagoslov«
Plemenito vedno ostane