»Cerkev in družba vas potrebujeta!«
»Cerkev in družba vas potrebujeta!«
V Vatikanu je včeraj izšla poslanica papeža Frančiška za 32. svetovni dan mladih, ki ga letos na škofijski ravni obhajamo na cvetno nedeljo, 9. aprila, na temo Velike reči mi je storil Mogočni (Lk 1,49). Poslanico tokrat spremlja še papeževo video sporočilo, v katerem se sveti oče dotakne tem, o katerih govori že v poslanici. Mlade po vsem svetu vabi, naj se podajo na pot duhovne priprave, ki vodi k praznovanju mednarodnega svetovnega dne mladih v Panami, od 22. do 27. junija 2019.
»Dragi mladi,
z živim spominom na naše srečanje na svetovnem dnevu mladih 2016 v Krakovu smo se podali na pot proti naslednjemu cilju, ki bo, če bo Bog dal, v Panami leta 2019. Zame so zelo pomembni ti trenutki srečanja in dialoga z vami. In želel sem, da se ta pot opravi usklajeno s pripravami na prihodnjo škofovsko sinodo, ki je namenjena vam mladim.
Na tej poti nas spremlja naša Mati, Devica Marija, in nas spodbuja s svojo vero, isto vero, ki jo izrazi v svoji hvalnici. Marija pravi: Velike reči mi je storil Mogočni (Lk 1,49). Ona se zna zahvaliti Bogu, ki se je ozrl na njeno majhnost, in prizna velike stvari, ki jih On uresničuje v njenem življenju. Poda se na pot, da bi se srečala s svojo sorodnico Elizabeto, starejšo in potrebno njene pomoči. Ne ostane zaprta v hiši, »zleknjena na kavču pred televizijo«, ne išče udobnosti in varnosti, da je ne bi nihče nadlegoval. Žene jo vera, kajti vera je središče celotne zgodbe o naši Materi.
Dragi mladi, tudi Bog vas gleda in vas kliče, in ko to počne, vidi vso ljubezen, ki ste jo zmožni dati. Kakor mladostnica iz Nazareta lahko izboljšate svet ter tako pustite odtis, ki zaznamuje zgodovino, našo in mnogih drugih. Cerkev in družba vas potrebujeta. Z vašim pristopom, s pogumom, ki ga imate, z vašimi sanjami in ideali padajo zidovi negibnosti in se odpirajo poti, ki nas vodijo v boljši, pravičnejši, manj krut in bolj človeški svet.
Med to potjo vas opogumljam, da gojite odnos domačnosti in prijateljstva s sveto Devico. Je naša Mati. Govorite ji kakor Materi. Z Njo se zahvaljujte za dragoceni dar vere, ki ste ga prejeli od svojih prednikov, in ji izročite vse svoje življenje. Kakor dobra Mati vas posluša, vas objema, vas ima rada, hodi z vami. Zagotavljam vam, če boste tako delali, ne boste obžalovali.
Prijetno romanje proti svetovnemu dnevu mladih 2019.
Naj vas Bog blagoslovi.«
Papež v poslanici mlade spodbuja k ustvarjalni zvestobi
Na svetovni dan mladih v Krakovu papež spomni tudi na začetku poslanice. »Živeli smo močno izkušnjo bratstva in veselja in svetu smo dali znamenje upanja. Različne zastave in jeziki niso bili razlog za spor in delitev, ampak priložnost, da smo odprli vrata srca, gradili mostove«, piše Frančišek. Pomembno se mu zdi, da mladi lahko hodijo po poti ne samo s spomini na preteklost, temveč tudi s pogumom v sedanjosti in upanjem za prihodnost. Vse te drže so bile žive v mladem dekletu iz Nazareta in jih tudi jasno izražajo izbrane teme za naslednje svetovne dneve mladih.
V nadaljevanju poslanice sveti oče premišljuje o Mariji. Kakor v video sporočilu tudi tukaj poudari, da naš svet ne potrebuje mladih, ki se ne ganejo z domačega kavča. »Marija ni tip človeka, ki za dobro počutje potrebuje dober kavč, kjer bi se počutila udobno in varno. Ni privezana na kavč! Če njena ostarela sorodnica potrebuje pomoč, se ne obira in se takoj poda na pot.«
Marijin Magnifikat je »revolucionarna molitev«, piše Frančišek. Je pesem mladega dekleta, ki je polno vere in se zaveda svojih omejitev, a zaupa v Božje usmiljenje. »Ko se Bog dotakne srca mladega fanta, mladega dekleta, ta dva postaneta zmožna zares veličastnih dejanj. Velike reči, ki jih je Mogočni storil v Marijinem življenju, nam govorijo tudi o našem potovanju skozi življenje, ki pa ni nekakšno klatenje brez smisla, temveč romanje, ki lahko kljub svojim negotovostim in trpljenju v Bogu najde svojo izpolnitev.«
Frančišek med drugim govori o tem, da biti mlad ne pomeni biti oddvojen od preteklosti, obširno pa tudi pojasni, kaj pomeni »ostati povezan« in »slediti Marijinemu zgledu. Ob koncu izpostavi tudi pomembno vlogo »ustvarjalne zvestobe«. Če se znamo spominjati preteklosti, to ne pomeni, da smo nostalgični, da želimo ostati prilepljeni na neko zgodovinsko obdobje, ampak pomeni, da znamo prepoznati svoje korenine, da bi se lahko vedno vračali k bistvenemu in se z ustvarjalno zvestobo usmerili v izgrajevanje novih časov. Ničemur namreč ne koristi in prej predstavlja nevarnost, če ohranjamo spomin, ki hromi, in zaradi katerega se iste stvari delajo na vedno isti način. »Dar z neba je, da lahko vidimo, kako se mnogi s svojimi vprašanji in sanjami zoperstavljate tistim, ki pravijo, da se stvari ne da spremeniti.«
Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)