Sveti sedež je danes predstavil papeževo Poslanico za svetovni dan migrantov in beguncev, ki ga bomo v katoliški Cerkvi obhajali 18. januarja 2015 na temo Cerkev brez meja: mati vseh. Poslanstvo Cerkve je, da ljubi Jezusa Kristusa, še posebej v najrevnejših in najbolj zapuščenih. Med temi so tudi migranti in begunci, ki hočejo za sabo pustiti težke življenjske pogoje in nevarnosti vseh vrst, piše papež Frančišek v poslanici.

Cerkev razprostira svoje roke, da bi sprejela vse narode, brez razlikovanja in brez meja, ter oznanila vsem, da je Bog ljubezen. »Cerkev brez meja, mati vseh, širi po svetu sprejemanje in solidarnost, v skladu s katerima ni nihče obravnavan kot nekoristen, na napačnem mestu ali zavržen. Če dejansko živi svojo materinskost, krščanska skupnost hrani, usmerja in kaže pot, potrpežljivo spremlja, je blizu z molitvijo in deli usmiljenja«, poudarja papež.

V današnji dobi velikih preseljevanj veliko število oseb zapusti svoje rojstne kraje in se s prtljago, polno želja in strahov, poda na nevarno potovanje upanja, iskati bolj človeške življenjske pogoje. Neredko ta migracijska gibanja izzovejo nezaupanje in sovražnost, tudi v cerkvenih skupnostih, ne da bi prej poznali življenjske zgodbe, preganjanja ali nesrečo teh oseb. V takem primeru sumničavost in predsodki stopijo v konflikt s svetopisemsko zapovedjo, da je potrebno tujca v stiski sprejeti s spoštovanjem in solidarnostjo.

Po eni strani čutimo klic vesti, da se dotaknemo človeške nesreče in postavimo v prakso Jezusovo zapoved ljubezni, ki nam jo je zapustil, ko se je poistovetil s tujcem, trpečim z vsemi nedolžnimi žrtvami nasilja in izkoriščanja. Po drugi strani pa zaradi naše človeške slabotnosti čutimo skušnjavo, da bi bili kristjani, ki ohranjajo varno razdaljo do Gospodovih ran. Papež Frančišek izpostavi, da nam »pogum vere, upanja in ljubezni omogoča zmanjšati razdalje, ki ločujejo od človeških dram. Jezus Kristus vedno čaka, da bi bil prepoznan v migrantih in beguncih, prebežnikih in preseljencih, in tudi na ta način nas kliče, da delimo sredstva, se včasih odpovemo čemu od naše pridobljene blaginje.«

Poleg tega večkulturni značaj sedanjih družb spodbuja Cerkev, da se ponovno zavzame na področju solidarnosti, občestva in evangelizacije. Kot beremo v poslanici, »migracijska gibanja priganjajo k poglobitvi in okrepitvi potrebnih vrednot, ki zagotavljajo ubrano sobivanje med osebami in kulturami«. Preprosta strpnost, ki odpira pot za spoštovanje različnosti in sproža izmenjavo med osebami in različnimi kulturami, po Frančiškovem prepričanju torej ni dovolj.

V nadaljevanju dokumenta je poudarjena razsežnost migracijskih gibanj, h katerim je mogoče pristopati samo s sistematičnim in dejavnim sodelovanjem, v katerega so vključene države in mednarodne organizacije. »Na globalizacijo migracijskega pojava je potrebno odgovoriti z globalizacijo ljubezni in sodelovanja, in sicer na način, da se humanizira pogoje migrantov.« Obenem je potrebno okrepiti trud za ustvarjanje primernih pogojev, ki bodo zagotovili postopno zmanjševanje vzrokov, ki silijo celotne narode, da zapuščajo svojo domovino zaradi vojn in hudega pomanjkanja. Pred solidarnostjo do migrantov in beguncev je potrebno združiti pogum in potrebno ustvarjalnost, da bi se na svetovni ravni razvil pravičnejši in nepristranski gospodarsko-finančni red, skupaj z večjim zavzemanjem za mir, ki je nujen pogoj vsakega pravega razvoja.

Papež poslanico sklene z besedami, namenjenimi migrantom in beguncem: »Vi imate posebno mesto v srcu Cerkve in ji pomagate širiti razsežnosti njenega srca, da bi izkazala svojo materinskost do celotne človeške družine. Ne izgubite svojega zaupanja in svojega upanja!«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine