Cerkev na Slovenskem je z veseljem in hvaležnostjo sprejela šest novomašnikov, ki tokrat prihajajo iz mariborske in ljubljanske nadškofije.



Mašniška posvečenja so prejeli na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, v soboto, 29. junija. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v ljubljanski stolnici posvetil Gregorja Bregarja iz župnije Ljubljana-Šentvid, Tadeja Ložarja iz župnije Dol pri Ljubljani, Roka Pogačnika iz župnije Radovljica in Vita Urbanijo iz župnije Moravče. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je duhovniško posvečenje podelil Sebastijana Tišlerja in Primoža Lorbeka.



Nadškof Zore je v pridigi uporabil metaforo in novim duhovnikom dejal, da so postali tisti, ki bodo v naši krajevni Cerkvi v prihodnje držali za plug, sejali na njivo Božjega kraljestva in kopali v vinogradu Jezusa Kristusa. Zaželel je, da bi ljudje v njih srečevali Jezusa.

»Kakšnega Kristusa bodo srečevali ljudje, ko bo njihova pot križala vašo pot? Povabil bi vas, naj vaše življenje, besede in zadržanje govorijo o Kristusu, ki nikogar ne izključuje,« se je nadškof Zore še obrnil na novomašnike. »Naj ljudje v vas srečujejo Jezusa, ki prinaša usmiljenje, odrešenje, upanje, v katerem srečujejo ljubezen in v njih ob vsem tem raste vera.«



Oprl se je tudi na Jezusove besede »Hodi za menoj«, ki vabijo v duhovniški poklic. »Kakor so bili klici različni, bodo različne vaše poti, različni značaji, različni darovi, ena sama pa smer in cilj - pot za Jezusom.« Ta pot vodi tudi v Jeruzalem, kjer je bil Jezus zasramovan, kjer je trpel in umrl, je dodal. »Jeruzalem današnje Cerkve so najrazličnejši grehi, resnični in samo govorjeni, pripisani grehi služabnikom Cerkve. V ta Jeruzalem danes vstopate vi.«



Poudaril je, da so vsi duhovniki pozvani v zemeljskem Jeruzalemu izpričati zvestobo Jezusu in ostalim razodeti, da Njegova Cerkev kljub vsemu ostaja sveta.

Bog je poklical novomašnika in jima dal pogum



V mariborski stolnici se je nadškof Cvikl v pridigi oprl na mučeništvo apostolov Petra in Pavla. Petra je Bog poklical in mu zaupal pomembno poslanstvo oznanjevanja evangelija in prvega voditelja Cerkve. »Na začetku je bil Peter tisti, ki ga nobena človeška moč ni mogla zaustaviti. Kakšno veselje je bilo za Cerkev, ko so videli Božjo moč, ki je bila v ozadju vsega. Ko je Peter svoje poslanstvo opravil, ga ni bilo več potrebno osvoboditi iz rok preganjalcev. Prav isto velja za apostola Pavla.«



Bog pa je poklical tudi novomašnika in jima dal pogum, »da se nista ustrašila pred težkim in odgovornim poslanstvom«, je dejal nadškof. »Tudi vaju je Gospod izbral, ne zato, da bi ustvarjala kariero, ampak, da bi mu služila. Odrešenje, ki nam ga Bog želi podariti je zastonjski dar. Ne moremo ga kupiti. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. To pričakuje tudi on nas, ki nas je poklical. Zastonjskost je ena od osnovnih drž, ki nas mora spremljati, kajti samo tako bodo lahko ljudje v nas prepoznali, da smo pravi pastirji Cerkve.«

Poudaril je, da mora »služenje Gospodu in ljudem odražati to, da dajemo to, kar smo tudi mi zastonjsko prejeli.« Zato pa morajo moliti, biti odgovorni in ponižni.

Novomašnikoma je zaželel, da bi znala biti človeka srečevanja, človeka poslušanja in razločevanja. »Gospod vaju je izbral, ker ima svoje načrte z vama, ker po vama želi nadaljevati svoje delo odrešenja. Bodita tega vesela in hvaležna za ta zastonjski dar.« Dodal je, naj se zavedata svoje krhkosti in ostaneta odprta za Božje darove.

Novomašniki v številkah

Letošnji novomašniki so stari od 24 do 40 let, njihova povprečna starost je 29,8 leta. Za razliko od prejšnjih let prihajajo iz nekoliko manjših družin: iz družine s štirimi otroki eden, dva iz družin s tremi otroki, eden iz družine z dvema otrokoma, dva pa sta edinca. Na eno družino letošnjega novomašnika tako pride 2,3 otroka.



Tako kot so raznolike družine, so različne tudi življenjske poti novomašnikov. Trije so klic v duhovništvo začutili že pred koncem srednje šole in nato vstopili v bogoslovje, trije pa so se za ta korak odločili nekoliko pozneje.

En novomašnik je želel postati, kot sam pravi, »graditelj mostov« in se je vpisal na gradbeno fakulteto, po prvem letniku pa nato vstopil v bogoslovje, ko je zaslišal Gospodov klic po gradnji »drugačnih mostov«.



Klic v duhovništvo je skozi molitev počasi odkrival tudi diplomirani fizik, ki je sicer že nekaj let opravljal službo profesorja. Več o njegovi družini, kjer je duhovnik tudi njegov brat, lahko preberete tudi v rubriki Osebno in v tokratni reportaži iz župnije Ljubljana - Šentvid.

Tudi letošnji najstarejši novomašnik je klic v duhovniško poslanstvo zaslišal potem, ko je bil že več let zaposlen, še prej pa je dokončal študij na Fakulteti za kmetijstvo.

Letošnjim novomašnikom želimo veliko Božjega blagoslova in milosti pri opravljanju duhovniške službe. Molitvi celotne Cerkve na Slovenskem se pridružuje tudi uredništvo Družine.

Kdo so letošnji novomašniki ter kdaj in kje bodo obhajali novo mašo, si oglejte spodaj, njihove zgodbe pa objavljamo v novi številki Družine.

Foto: Tatjana Splichal, KarloMaribor