Papež Frančišek je minuli petek potrdil izdajo petih odlokov, s katerimi bodo za blažene razglašeni štirje Božji služabniki, med njimi gre za en primer mučeništva; en odlok pa priznava junaške kreposti, poroča Radio Vatikan.

Čudež je priznan na priprošnjo treh Božjih služabnikov.

Argentinec Mamerto Esquiú, ki je pripadal redu manjših bratov, je bil škof v Cordobi. Rodil se je 11. maja 1826 v kraju San Josč de Piedra Blanca v Argentini, umrl pa je 10. januarja 1883 v kraju La Posta de El Suncho, prav tako v Argentini. Znan je bil po svojem neutrudnem prizadevanju za družbeno slogo in zedinjenost argentinskega naroda v težkih vojnih letih sredi 19. stoletja, kar je privedlo do ustanovitve sodobne države.

Francesco Maria della Croce je bil duhovnik, ustanovitelj Družbe Božanskega Odrešenika (salvatorijancev) in Kongregacije sester Božanskega Odrešenika (salvatorijank). Rodil se je 16. junija 1848 v nemškem mestu Gurtweil in umrl 8. septembra 1918 v Tafersu v Švici. Imel je velik dar za tuje jezike. Veliko je potoval po Evropi, v Indijo in na ameriško celino. Odločitev za ustanovitev dveh redovnih skupnosti je dozorela med njegovim bivanjem v Sveti deželi. Želel je ustanoviti skupnost, ki bi povezovala katoličane na vseh ravneh ter tako branila in širila vero.

Venezuelec Giuseppe Gregorio Hernández Cisneros je bil vernik laik, rojen 26. oktobra 1864 v mestu Isnotu, umrl pa 29. junija 1919 v venezuelski prestolnici Caracas. Bil je zdravnik, ki je svojo vero in poklic živel v služenju revnim – imenovali so ga zdravnik ubogih. Bil je frančiškanski tretjerednik in je v vsakem bolniku prepoznaval Jezusovo obličje. 29. junija 1919 ga je na poti v lekarno, kjer je želel kupiti zdravila za neko ubogo žensko, zbil avtomobil. Umrl je v bolnišnici v Caracasu z besedami »O, Blažena Devica«.

Mučeništvo je priznano Božji služabnici Mariji Lauri Mainetti, ki je pripadala Kongregaciji hčera križa, sester sv. Andreja. Rodila se je 20. avgusta 1939 v Colicu na skrajnem severu Italije. Iz sovraštva do vere je bila umorjena 6. junija 2000, med satanističnim obredom v italijanskem kraju Chiavenni. Kot redovnica se je posvečala otrokom in mladim. Sredi noči, 6. junija, je prejela telefonski klic dekleta, ki ji je potožilo, da je bilo posiljeno in je zanosila. Marija Laura je zapustila samostan in se sama odpravila k dekletu. Toda šlo je za prevaro, ki jo je privedla do mučeniške smrti. Medtem ko so jo tri dekleta 19-krat zabodla z nožem, je izgovorila besede: »Tukaj sem. Gospod, odpusti jim«.

Junaške kreposti so priznane Božji služabnici Glorii Marii di Gesů Elizondo García, vrhovni predstojnici Kongregacije misijonark katehistinj revnih. Mehičanka je bila rojena 26. avgusta 1908 v Durangu, umrla pa je 8. decembra 1966 v Monterreyju.