Razprava o (obveznem ali prostovoljnem ) cepljenju ima tudi v slovenskih razmerah razmeroma dolgo zgodovino soočanj različnih pogledov za in proti. Ta čas je razpravo o tej temi dodatno spodbudilo stališče lenarške pediatrinje Bernarde Vogrin, izraženo v pismu sicer nekoliko starejšega datuma, ki pa je te dni dodatno »zaživelo« na Facebooku. Zdravnica je pri zdravniški zbornici uveljavljala pravico do ugovora vesti zaradi primerov, ko starši zavračajo cepljenje svojih otrok.

»Moja vest mi ne dopušča, da so moji težki bolniki, ki se skupaj s starši in zdravniki leta borijo za življenje (imunsko oslabljeni otroci zaradi zdravljenja onkoloških bolezni, po presaditvah organov, bolniki na bioloških zdravilih, novorojenčki …) potencialno življenjsko ogroženi, ker se v čakalnici srečujejo z neprecepljenimi, potencialnimi prenašalci otroških nalezljivih bolezni,« je med drugim zapisala v pismu. Zavedanje, da bi s cepljenjem, ki ga starši onemogočajo, lahko preprečila hude bolezni, invalidnost ali celo smrt otrok, njenih pacientov, ji povzroča »hudo osebno stisko«. Pediatrinja je zato izrazila prošnjo, naslovljeno na starše, ki iz osebnih razlogov zavračajo obvezna cepljenja, naj spoštujejo njene strokovne dileme in osebno stisko ter svojemu otroku poiščejo drugega zdravnika.


Foto: splet

To vprašanje pa ni le na slovenskem »dnevnem redu«, temveč odmeva tudi drugod – med drugim so se ga dotaknili od nedavni predstavitvi posodobljene Listine zdravstvenih delavcev, ki so jo predstavili na
tiskovni konferenci ob 25. svetovnem dnevu bolnikov. Pri predstavitvi je sodeloval tudi profesor Antonio Gioacchino Spagnolo, predstojnik inštituta za bioetiko na rimski katoliški univerzi S. Coure, na katerega je bilo naslovljeno vprašanje o cepljenju. Svetovalec papeškega sveta za pastoralo zdravja je jasno pozval k odločitvi za cepljenje. To je po njegovih besedah »družbena dolžnost«. Pogosto opuščanje cepljenja bi namreč lahko pomenilo veliko nevarnost za ljudi, ki se zaradi medicinskih razlogov (imunske težave) ne morajo cepiti. Tveganje okužbe z nalezljivimi boleznimi te skupine ljudi mora biti prav s celjenjem vseh drugih zmanjšano na minimum, je prepričan italijanski kardiolog, sicer tudi strokovnjak za medicinsko pravo in filozofijo.