Celoten pogovor s Cenetom Prevcem si preberite v prihodnji številki Naše družine.

Obrnilo se je 20 športnih let in po najuspešnejši sezoni, v kateri je osvojil olimpijsko kolajno in prvo posamično zmago v svetovnem pokalu, je športno javnost šokiral z napovedjo, da se ne gre več. »Očitno bom šel skozi življenje podobno kot v arkadnih igricah, ki so mi bile v mladosti všeč – stalno si nekaj nadgrajeval ali izboljševal. Tako je z mano: stvar mi je zanimiva, dokler je še kaj za popraviti, potem mi postane dolgočasna. V skokih je enako. Če bi vse, kar je dosegel starejši brat Peter, jaz dosegel že pri 20 letih, bi že takrat zaključil,« poudari duhoviti 26-letnik.

Ena od Cenetovih strasti so tudi hribi. FOTO: FB Cene Prevc

Delavnost, družina, skromnost

Ne živi samo za šport, mu pa šport toliko pomeni, da mu je z veseljem namenil del življenja. Te dni je na SP v nordijskem smučanju zlasti ambasador trajnosti oziroma »tega, k čemur ves svet vse bolj stremi, če sploh želimo dolgoročno obstati kot človeštvo«. Poudarjal bo trajnostni vidik: od prihoda navijačev na prizorišče do rekvizitov, ki so narejeni tako, da bodo lahko še uporabljani; da se navijačem omogoči ločevanje odpadkov, da se jih opozarja, naj kupijo toliko hrane, kot je bodo pojedli. »Večkrat pravim, da če vidiš smeti na tleh, lahko preklinjaš tistega, ki jih je vrgel, lahko pa si še toliko legenda in boljši od njega, da pobereš namesto njega in po(s)praviš za njim.«

Nekoč je v intervjuju dejal, da mu starša – mati Julijana in oče Božidar (Dare) – o vrednotah nista govorila, temveč sta jih živela. Predvsem sta vsem petim otrokom privzgojila, da moraš, če želiš v življenju kaj imeti, za to delati; da je nekaj normalnega, če ob šestih zjutraj vstaneš in se do devetih zvečer ne usedeš; da je denar zadnja stvar, potrebna za veselje. »Predvsem torej vrednote, kot so delavnost, družina, skromnost, biti dober do drugih.«

Med prvenstvom bodo izpeljali tudi dobrodelno dražbo štirih kompletov reklamnih smuči, skakalnih in tekaških, dolgih 223 cm, narejenih izključno za Planico, izkupiček bo namenjen Zavodu za šport invalidov za naše najboljše športne plesalce invalide, pa tudi za ljudi, ki so pristali na invalidskem vozičku in jim ples predstavlja neke vrste terapijo in motivacijo, da ostanejo vitalnejši, kot bi sicer bili. Tudi sicer Cene, ko je le mogoče, najde čas za dobrodelnost, ki je »v nas budi najlepše dele, je pa hkrati nekaj, kar sploh ne bi smelo obstajati«.

Ministrant še kot študent

Cene ne skriva, da je bil vzgojen v krščanskih vrednotah, ki se mu zdijo koristne za življenje in za slehernega človeka. Dolga leta je bil dejavno vpet v vsakdan Župnije Selca, za kar »krivi« zlasti župnika Damjana Prošta, ki mu ostaja v lepem spominu kot župnik in človek; »ko bo enkrat prišlo do poroke, mi je vseeno, kje bo, samo da naju on poroči,« poudari Prevc, ki je bil dolgo let ministrant, celo še v študentskih letih, kar mu je bilo v veselje, »bolj zato, da je bilo med mašo kaj za početi, pa še sedež sem imel rezerviran,« pove v smehu.

»Danes sem kristjan s svojimi prepričanji in pogledom na svet, vesel pa sem, da sem s tem gor zrasel. Zaradi nekaterih vrednot sem danes, kar sem, in želim ostati tak do konca življenja. Iskreno pa celo zavidam komu, ki ima še gorečo vero v Boga – da lahko na vse dobro ali vse slabo, kar se ti godi, vpliva neka višja sila. Sam se trudim iti skozi svet prek raziskovalnega spoznavanja. Imam prepričanja in določena verjetja, nimam pa verovanja v nekaj nadnaravnega, višjega,« iskreno prizna.

Včasih kave ni le pil, temveč tudi pripravljal in stregel. FOTO: Janez Porenta

Pred leti sta za Družino spregovorila tudi Cenetova starša, Julijana in Dare Prevc. TUKAJ!

Pa prihodnost?

Pa prihodnost? Zaključil bi rad oba študija, elektrotehnike ter upravljanja podeželja in krajine, in postal, kot se rad pošali, »električni pastir«. Ob študiju se je preizkusil tudi kot gostinec, natakar, tako v »mestnih« kot v vaškem lokalu, teden dni je pomagal tudi v Tonkini koči na Vršiču. Tudi kuhati mu ni težko, včasih je zanj to sprostitev, »nisem pa masterchef« niti si ne vzame dovolj časa.

Pred kratkim je na trg prišla modra frankinja Cene Prevc iz Vinske kleti Metlika. »Rekel sem, da če hočemo vino, ki bo vredno mojega imena, moramo izbrati trte, ki rastejo na najboljši možni (najbolj s soncem obsijani) legi, ki jih kmetijska zadruga premore. Vino je pridelano izključno iz tistih 13 vrst avtohtone slovenske vrste modre frankinje, ki smo jih določili,« pojasni mladenič iz Dolenje vasi v Selški dolini.

Nedavno pa se je prvič preizkusil tudi v vlogi stand up komika, material mu je pomagal pripraviti Uroš Kuzman. »Svoj nastop bi ocenil katastrofalno, drugim pa je bil všeč. Če se bom tega kdaj lotil resno, se ne bom na pol, temveč bom pripravil kakovosten produkt, da bodo ljudje z veseljem prišli še na kakšno ponovitev.«

Cene Prevc z modro frankinjo, ki nosi njegovo ime. FOTO: FB Vinska klet Metlika

Ko se zbere vsa družina

Nekajkrat letno, ko se zbere vsa družina, se Prevčevi ogibajo pogovorov o smučarskih skokih. Trenutno sta glavna »šefa« Petrova otroka, Cenetova nečaka. »Slab stric sem,« se namuzne Cene, ki je dal Petru in njegovi Mini vedeti, da lahko računata na njegovo pomoč vedno, ko bo treba, a se to ne zgodi velikokrat. »Je pa lepo, da jima namenim čas, ne pozabim nanju, največ pa mi pomeni, da vesta, kdo sem, in se me razveselita.« Pa Cene in njegova srčna izbranka Julija Patricija Novak že razmišljata tudi o svoji družini? »Ja. Toda če me danes kdo vpraša za otroke, ga vprašam nazaj: ali res želiš tako slabo za enega otroka, le poglej, kakšnega očeta bi imel,« doda v šali.