Osem mesecev po začetku vojne v Ukrajini lahko rečemo, da se najbolj črn scenarij ni uresničil in da vojna ne povzroča več pretresov na trgu hrane. Določena stopnja negotovosti sicer še vedno obstaja in je v veliki meri povezana predvsem z nadaljnjim izvajanjem dogovora, ki Ukrajini omogoča izvoz žita prek Črnega morja. Ta poteče konec novembra, vojskujoči se držav pa še nista dorekli njegovega podaljšanja.

Toda kljub tej grožnji cene hrane po poročanju FAO upadajo že šesti mesec zapored. Vrednost indeksa košarice osnovnih prehrambnih izdelkov je po oceni FAO na mesečni ravni upadla za 1,1 odstotka na 136,3 točke, medtem ko na letni ravni beleži rast za 5,5 odstotka.

Še večji upad preprečile podražitve žitaric

K skupnemu padcu cen so v zadnjem mesecu največ prispevale pocenitve rastlinskih olj, pa tudi sladkorja, mesa in mlečnih izdelkov. Žal pa temu (iz že navedenih razlogov) ne sledijo tudi cene žit. Te med drugim sicer dražijo tudi sušne razmere v Argentini in ZDA. Zaradi vseh navedenih dejavnikov naj bi globalna proizvodnja žit po oceni FAO letos dosegla 1,7-odstotni upad.

EU si želi rešiti energetsko krizo

Če se stanje na prehranskem trgu umirja, pa to nikakor ne velja za energetsko področje. EU je bila v zadnjem obdobju namreč preveč odvisna od dobav ruskih energentov, pomanjkanje teh pa na trgu trenutno povzroča resne motnje.

Kot je ob prihodu na današnji neformalni vrh EU poudaril slovenski premier Robert Golob, si s preostalimi članicami delijo enotno mnenje o tem, da je treba poseči na trg. 

"Kar se tiče Slovenije, imamo primarni interes, da pri energiji naredimo odločen korak naprej. Verjamem, da bo danes takšen korak tudi storjen, dokončan pa čez 14 dni," je ob današnjem prihodu v Prago napovedal Golob. Pri tem naj bi šlo za nekakšno cenovno kapico. Vsi se namreč zavedajo, da se bo nasprotnem primeru evropsko gospodarstvo znašlo v velikih težavah, je dodal.

Pri pripravi ukrepa EU močno sodeluje tudi s 17 državami, ki niso članice te povezave, saj se težave EU tičejo tudi kandidatk za članstvo v povezavi.

"Naša dolžnost je, da s tem, ko reguliramo trg znotraj Evropske unije, poskrbimo tudi za to, da so njihovi uvozni stroški obvladljivi, ker se bodo sicer najprej sesula njihova gospodarstva in to takoj v začetku prihodnjega leta. Če Evropska unija in posamezne članice še lahko financirajo te ukrepe neko obdobje, si kandidatke tega ne morejo privoščiti," je še pojasnil slovenski premier.

Za Slovenijo alžirski plin

Slovenija naj bi negotovo energetsko situacijo že kmalu reševala z uvozom alžirskega plina. Slovenija tako pričakuje, da bo naša delegacija pogodbo z Alžirijo podpisala že v kratkem. Tako bi iz te države letno prejemala okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi zadostovalo približno tretjino trenutne slovenske porabe. Pogodbo z Alžirijo pa naj bi sklenili za obdobje vsaj treh let, je še povedal Golob.