Za Mamo zdaj še Oče

Celjska Mohorjeva družba je izdala slikanico za odrasle Oče belgijske avtorice Hélène Delforge. Oče. Ena sama drobna beseda, pa toliko pomenov. Ponos, ki napenja prsi. Strah, da bodo odločitve napačne. Nežnost, ki se ne sramuje. Ljubezen, ki je stanovitna. Očetje so si različni. Pa vendar si vsi želijo isto. Da bi bili njihovi otroci srečni. Kot mnogo drugega je to včasih težko ubesediti. In morda je to prva knjiga, ki z malo besed pove skoraj vse.

Če smo o materinstvu še vajeni govoriti, pa o očetovstvu redkeje. Najbolj univerzalna nit, ki vse človeštvo veže v eno, ima dva konca. Mamo in očeta. Za Mamo (pri Celjski Mohorjevi družbi je izšla 2022) je uigran ustvarjalni dvojec, Hélène Delforge in ilustrator Quentin Gréban, pripravil še knjigo, ki v najrazličnejših podobah, kulturnih odsevih in socialnih okoliščinah slavi očetovstvo. Vsaka od teh podob ima veliko izrazno moč, čustven naboj in obilno mero empatije. V eni sami besedi mednarodnega jezika ljubezni se prepoznajo vsi očetje in vsi otroci sveta.

Ilustracija ilustratorja Quentina Grébana je iz knjige Hélène Delforge Oče.

Očetovstvo na vrtiljaku zadovoljstva in žalosti

Osupljiva zbirka akvarelnih portretov in živahnih skic je delo nagrajenega ilustratorja Quentina Grébana. Ob njih edinstveno in čustveno popotovanje skozi lirično besedilo Hélène Delforge (enako kot materinstva) očetovstva ne idealizira. Ujame pa splet vseh mogočih okoliščin, različnih časov in kultur, živih portretov ter intimnih razmišljanj z vsega sveta. Očetovstvo v vsej svoji kompleksnosti na vrtiljaku zadovoljstva in žalosti, frustracij in zabav na koncu govori en sam, vsemu svetu razumljiv jezik. Reče se mu ljubezen.

Hélène Delforge je novinarka in pisateljica, pa tudi mama in mačeha. Študirala je jezike in književnost, v publicističnih vodah pa deluje že več kot 20 let. V rodnem Bruslju Hélène piše v družbi mačke, ki spi v predalu njene mize. S svojim svakom, ilustratorjem in umetnikom Quentinom Grébanom je uspešno sodelovanje zastavila v knjigi Mama. Oče pa je težko pričakovano nadaljevanje.

Alzheimerjeva bolezen: Dedek me ne pozna več

Celjska Mohorjeva družba je izdala slikanico dr. Nine Novak Kerbler Dedek me ne pozna več o alzheimerjevi bolezni. Ema je stara osem let in pogosto preživlja čas s svojim dedkom Vladimirjem. Toda dedkove potegavščine in izguba spomina prerastejo v bolezen, zaradi katere dedek ne more več živeti sam. Emina zgodba nas popelje v soočanje s staranjem in odločitvijo za življenje v domu za starostnike.

Peta knjiga v zbirki Prijazna družba otrokom približa Alzheimerjevo bolezen, ki prinaša številne spremembe v vedenju starostnikov, vendar ne zmanjša ljubezni do bližnjih, ki se soočajo s tem obolenjem. Knjige v zbirki so zasnovane tako, da obravnavajo pomembne družbene pojave, s katerimi se srečujejo že otroci, in jim jih pomagajo razumeti. Otroci tako razvijajo strpnost ter se učijo sprejemati drugačnost in razlike razumeti ne kot ovire, temveč kot bogastvo.

Zlahka se poistovetijo z osemletno Emo, ki nam spremembe v dedkovem vedenju opisuje v sedanjem času, mladi bralec se zato vživi v pripoved in tudi sam začuti njeno radost in zaskrbljenost, nemoč in veselje. Z vživljanjem v čustveni svet vrstnikov se otroci namreč učijo izražati čustva in tudi sočutje do drugih.
Ilustracija Ane Košir je iz knjige Dedek me ne pozna več.

Iztočnice za starše, vzgojitelje in učitelje oziroma odrasle

Emini zgodbi je avtorica dodala tudi iztočnice za starše, vzgojitelje in učitelje oziroma odrasle, ki berejo skupaj z otrokom, ob katerih zlahka steče pogovor, ter vprašanja in aktivnosti po branju, opremi pa nas tudi z razumljivimi osnovnimi podatki o Alzheimerjevi bolezni. Vsake štiri sekunde namreč odkrijejo novega bolnika z Alzheimerjevo boleznijo, zaradi staranja prebivalstva pa se število teh bolnikov hitro povečuje. V prizadevanjih za medgeneracijsko sožitje je torej več kot dobrodošlo, da se že otroci čim prej naučijo soočati s starostnimi spremembami in boleznijo.

 Avtorica knjige Nina Novak Kerbler je v gimnazijskih in študijskih letih pisala članke, reportaže in literarne kritike za dnevne časopise in revije. Po izobrazbi je doktorica znanosti iz jezikoslovja, diplomirala pa je tudi iz primerjalne književnosti. Dela kot lektorica, prevajalka in predavateljica. Rada potuje v tuje dežele ter pohajkuje po Golovcu s svojo družino in posvojenim hrtom. Ob knjigah iz zbirke Prijazna družba je napisala tudi slikanico Hrti na sprehodu.

Celjska Mohorjeva družba, zbirka Prijazna družba.