165 let izhajanja Mohorjevega koledarja

Mohorjev koledar 2023 vstopa v 165. leto izhajanja in se tako kot vsakoletna knjižna izdaja ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev.

Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858.

Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.

Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta.

S spoštovanjem in hvaležnostjo se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem ter delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.

Ukrajina spet joka

V rubriki Obzorja časa in prostora so objavljeni štirje prispevki:

Martin Brecelj: Boris Pahor, iskalec pristnega;

Aleš Maver: Ukrajina spet joka;

Aleš Maver: Kraljica stoletja je umrla, naj živi kralj (o britanski kraljici Elizabeti II.);

France Cukjati: »Za svoje otroke sem pripravljen ...« (o današnjih modnih identitetah otrok).

V rubriki Koko zgodovine so objavljeni trije prispevki:

Marija Češčut: Ob 100. obletnici ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe;

Dejan Pacek: Slovenik – postojanka slovenstva v središču krščanstva (o slovenskem zavodu Slovenik v Rimu);

Dušan Škodič: 130-letnica organiziranega planinstva na naših tleh in 70-letnica Slovenske planinske poti.

Zgodnjeslovenski števniki v Heiligenkreuškem rokopisu

V rubriki Dediščina preteklosti je objavljenih sedem prispevkov:

Andrej Arko: Obledela barva (o nekaterih redkih slovenskih besedah);

Ljudmila Bokal: Pregovori o čebeli;

Ferdinand Šerbelj: Relikvije;

Janez Suhadolc: Moja cerkvena dela (iz lesa);

Jože Čakš: Obnovljena župnijska cerkev Marijino Vnebovzetje v Šmarju pri Jelšah;

Zvonka Zupanič Slavec: Prva zdravstvena knjiga v slovenskem jeziku (Anton Makovic, babiška knjiga o porodništvu, 1782);

Matej Šekli: Zgodnjeslovenski števniki v Heiligenkreuškem rokopisu (tretja četrtina 12. stoletja).

Letos bi lahko bil stoletnik – mučenec Lojze Grozde

V rubriki Portreti so objavljeni naslednji prispevki:

Jan Dominik Bogataj: Od naravoslovca do bogoiskatelja (Blaise Pascal);

Andrej Šalehar: Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva;

Stane Granda: Franc Kosar (1823–1894), avtor biografije o Antonu Martinu Slomšku;

Mira Delavec Touhami: Josipina Urbančič Turnograjska (1833–1854);

Renato Podbersič ml.: p. Aleksander Vavpotič (Italijani so ga leta 1916 ubili na Kostanjevici pri Gorici);

Andreja Legan Ravnikar: jezikoslovec Maks Pleteršnik (1840–1923);

Matjaž Klemenčič: Monsinjor Jožef Frančišek Buh (duhovnik v ZDA, 1833–1922);

Igor Grdina: Josip Stritar (pisatelj, 1836–1923);

Urška Perenič: Na valovih življenja, uvertura v leto Ivana Tavčarja (pisatelj, 1851–1923);

Andraž Arko: Letos bi lahko bil stoletnik (mučenec Lojze Grozde);

Jožef Abram: Kraški Kristus (župnik iz Kobjeglave Ivan Drašček, 1874–1952);

Milček Komelj: Stane Kregar (slikar (1905–1973);

Kdor je lahko iskreno hvaležen, bo vsak dan doživel ...

V rubriki Človek ne jezi se:

Tomaž Erzar: Kdor je lahko iskreno hvaležen, bo vsak dan doživel nekaj dobrega in lepega;

Mateja Cvet: Učenje branja in disleksija;

Ivanka Korošec: Vzgoja za umetnost;

Ignacij Voje: Verjamem v angela varuha;

V rubriki Pobegi v naravo so objavljeni trije prispevki:

Tadej Gajser: Moja Slovenska planinska pot;

Ana Srovin Coralli: Kostarika, paradiž za ljubitelje živali;

Oliver Tič: Peš čez dve celini od Patagonije do Aljaske;

Milan Jazbec: Na diplomatskih meridianih.

Bob Goff: Otroci, ljubezen deluje!

V redni zbirki 2023 je izšel prevod knjige Otroci, ljubezen deluje! avtorja Boba Goffa.

Ljubezen ima čudežno moč, ki nam lahko življenja spreminja na povsem nepredvidljive, zabavne in vznemirljive načine.

Četudi nekomu po nesreči stopimo na nos, na tla vržemo najlepšo torto, ustrelimo najdragocenejšo sliko ali razbijemo avto, še vedno nastopamo v zgodbi, kjer ima ljubezen prvo besedo in naredi zadnjo piko.

Bob Goff je odvetnik, ki je zavrgel obetavno korporacijsko kariero, da bi postal odvetnik za tiste, ki njegovo pomoč najbolj potrebujejo.

Svojo pisarno je postavil na otok Toma Sawyerja v Disneylandu, ker je to najsrečnejši kraj na svetu.

Vsak dan ugotavljajo, da ljubezen resnično deluje

Z ženo Mario imata tri otroke, s katerimi vsak dan ugotavljajo, da ljubezen resnično deluje.

Bob pripoveduje zgodbe iz svojega otroštva, ki so mu zaznamovale življenje. Naučil se je, da so lahko bleščeči kovanci vredni dvojno, da lahko najemnino pobereš tudi od podarjene sobe in da v družbi prijatelja ni narobe kdaj narediti tudi kakšne neumnosti.

Ko je dobil svoje tri otroke, se je v njihovi družbi naučil tudi tega, kako čudovito je drugim kupovati darila za svoj rojstni dan; kako lepo je narediti največjo, najnerodnejšo in najbolj kul stvar samo zato, da koga osrečimo.

Ugotovil je, zakaj tudi človek brez denarja potrebuje res veliko denarnico; kako skrivaj postati superjunak in nenazadnje, kako iz ljubezni do drugega vreči v zrak celo krokodila.

Nenavadni misijonar enaindvajsetega stoletja

Bob Goff (1959) je kalifornijski odvetnik, pisatelj in motivacijski govorec. Uradno. Nekoliko manj uradno pa tudi velik človekoljub in humanitarni delavec, ki s svojo neprofitno organizacijo Love Does spreminja življenja otrok v Ugandi, Iraku, Nepalu, Somaliji, Afganistanu in Indiji.

Njegovo vodilo je pomembnost izobrazbe in spoštovanje Konvencije o otrokovih pravicah, kar skuša uresničevati s posebno predanostjo veri in Jezusu. Nenavadni misijonar enaindvajsetega stoletja.

Lindsey Goff Viducich je spoznanje, da Ljubezen deluje!, dobila kot ena od treh Goffovih otrok. Ker ima otroke tudi sicer nadvse rada, je postala vzgojiteljica in učiteljica.

Z možem Jonom večino prostega časa posvečata umetniškemu ustvarjanju ter doživljanju novih zgodb s svojimi otroki.