Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigo Lojzeta Kozarja ml. z naslovom K luči
Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigo Lojzeta Kozarja ml. z naslovom K luči
Zapisi odsevajo prepričanje ljudi o njegovi svetosti in njihova prizadevanja, da bi jo prepoznala tudi Cerkev.
On je vedel, da je pri Bogu doma
Odranska cerkev ima v notranjosti osem stebrov in ob njih osem nevidnih stebrov, žrtev nesreče pri gradnji cerkve. Ima pa še osrednji nevidni steber, ki se pne najvišje. To je steber s tremi loki, ki se imenuje Božji služabnik Alojzij Kozar. On je vedel, da je pri Bogu doma. Vedel je, da mora iti v nebo. V to smer je hodil že kot otrok in mladenič, že kot Srebrni deček.
Še bolj zavzeto je hodil v nebo kot duhovnik, župnik v Odrancih, kot Zlati pastir. Dogajanje po njegovi smrti ali K luči govori o prepričanju ljudi, da je v nebo tudi vstopil, da je prišel k Luči, da je ves obsijan z Lučjo.
Tudi tri dela: Srebrni deček, Zlati pastir in K luči s skupnim imenom V nebo so steber s tremi loki, ki je usmerjen domov, v nebo.
Opravlja službo generalnega vikarja Škofije Murska Sobota
Lojze Kozar ml. se je rodil leta 1958 v Murski Soboti, otroštvo je preživel v Martinju. Po končanem študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani in v Mariboru je deloval kot kaplan v Beltincih, Lendavi in Odrancih, kjer je leta 1991 kot župnik nadomestil prvega odranskega župnika, svojega strica Lojzeta Kozarja. Od leta 2015 opravlja službo generalnega vikarja Škofije Murska Sobota. Sodeluje tudi pri škofijskem postopku za beatifikacijo Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Od leta 1988 je član uredniškega odbora zbornika Stopinje, ki ga ureja od leta 2000.
Napisal je naslednje knjige: Najlepši klas (2005), Mučenec ob Muri (2008), V svetišču družine (2008), Legendarna pot (2009), Srebrno poletje (2009), Vsa moja ljubezen (2010), Dozoreli klas (2015), Pripovedi o Mariji (2018), Srebrni koraki (2018), Panonski cvetovi za Marijo (2019), Srebrni deček (2020), V imeni Očé (2021), Zlati pastir (2021).
Jocelyne Sauvard: Céleste in Marcel Proust
Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod knjige Jocelyne Sauvard z naslovom Céleste in Marcel in podnaslov Proustova ljubezen. Prevod biografsko-fikcijskega romana Jocelyne Sauvard so pri Celjski Mohorjevi družbi izdali ob 100. obletnici smrti prvega med modernističnimi avtorji, Marcela Prousta. Z delom dobi bralec možnost vpogleda v intimni svet pisatelja, ki je v Iskanju izgubljenega časa s pomočjo magdalenic in lipovega čaja »izumil« teorijo nehotnega spomina.
Je bilo med njima le zelo tesno prijateljstvo?
Časovni okvir dogajanja je postavljen med marec 1918 in november 1922. Marcel in njegova pomočnica Céleste sta si zelo blizu. Medtem ko se njen mož Odilon bojuje na fronti, ona živi pri pisatelju in mu pomaga tako pri hišnih opravilih kot pri zapisovanju njegovih misli in idej, s katerimi je zaslovel kot eden izmed največjih modernističnih avtorjev.
Je bilo med njima le zelo tesno prijateljstvo ali se je v njunem odnosu razvilo kaj več? Roman je prava poslastica za vse sladokusce, ki jih zanima umetniški vpogled v zadnjo epoho ustvarjalne moči »pionirja sodobnega romana«.
Jocelyne Sauvard (1947) je biografinja, romanopiska, dramatičarka in literarna kritičarka, ki je objavila portrete več velikih osebnosti, med katerimi so Simone Veil, Danielle Mitterrand, Jacques in Bernadette Chirac ter Léo Ferré.