Trudili so se ozavestiti, da je glavna pot duhovnikov in vseh vernikov pot s Kristusom v Očetovo hišo. Na njej vsi potrebujemo hrano, ki nam jo po raznih angelih pripravlja Bog kakor Eliju v puščavi (1 Kr 19,5-8). Poti so se lotevali v treh korakih. Na prvih dveh stopnjah predanosti so se učili prostovoljno prisluhniti Božji volji in pokorno, v svobodi opravljati, kar nalaga Bog. Tretja pa predpostavlja daljšo vadbo v sprejemanju Božje volje, ko človek popolnoma preda samega sebe Bogu, da lahko z njim popolnoma razpolaga in dela po njem. Dvanajst duhovnikov iz različnih škofij je v treh dnevih »samote« odkrivalo, kje naj bodo še bolj pozorni v hoji za Gospodom. »Dotaknjeni« in »nahranjeni«, kot so prosili v molitvi, naj bi zmogli skupaj z verniki nadaljevati pot odrešenja, ki je še pred njimi. Prosili so tudi za milost predanosti Gospodu ter vsem, h katerim so poslani.