Celine Dion: veličastna vrnitev na pevski oder in »oglas« za življenje [FOTO, VIDEO]
Celine Dion: veličastna vrnitev na pevski oder in »oglas« za življenje [FOTO, VIDEO]
Dionova se je z oči javnosti umaknila v začetku leta 2020, ob izbruhu koronaepidemije. Takrat je načrtovano svetovno turnejo prestavila za dve leti. Pozneje se je soočila s sprva nediagnosticiranimi hudimi zdravstvenimi težavami, kar je njeno odsotnost s svetovnih odrov še podaljšalo.
Na petkovi olimpijski slovesnosti je ob vznožju Eifflovega stolpa zapela Hymne a l'amour (Slavospev ljubezni) francoske šansonjerke Edith Piaf in z nastopom, s kakršnim je vedno razvajala ljubitelje vrhunskega petja, znova navdušila milijonsko občinstvo po vsem svetu.
Kanadska umetnica je pred vrnitvijo na pevski oder na družbenih omrežjih zapisala: »Vsakokrat, ko se vrnem v Pariz, se spomnim, da je na svetu še toliko lepote in veselja, ki ga je treba doživeti. Ljubim Pariz in zelo sem vesela, da sem se vrnila!« V nasprotju z govoricami pevka za svoj nastop ni prejela honorarja. Na odprtju olimpijskih iger je nastopala že leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike.
Boj z redko boleznijo
Dionovi so izjemno redko bolezen, nevrološko motnjo »sindrom toge osebe«, diagnosticirali leta 2022, pred tem pa je tožila, da ima »težave pri hoji in da ne more uporabljati glasilk za petje na način, kakršnega je vajena«. Posledično je zaradi težav z zdravjem odpovedala svetovno turnejo in se za nekaj časa umaknila v zasebnost.
O bolezni, s katero se bori, je nedavno spregovorila v Amazonovem dokumentarcu I Am: Celine Dion, ki je dosegel rekordno gledanost. Film je vplival tudi na predvajanje njenih skladb, ki se je po navedbah britanskega Guardiana povečalo za 33 odstotkov po vsem svetu. Priljubljena pevka v filmu ganljivo pove: »Če ne bom mogla teči, bom hodila. Če ne bom mogla hoditi, se bom plazila. Ne bom odnehala. Ne bom se ustavila.«
Hiša Dionovih je bila vedno polna otrok, mati pa je najmlajšo Celine položila k spanju kar v predal …
Nenačrtovani 14. otrok iz katoliške družine
Celine se je rodila 30. marca 1968 v kanadskem mestecu Charlemagne v Québecu, okoli 50 kilometrov oddaljenem od Montreala. Bila je 14. otrok matere Therese Tanguay in očeta Adhemarja Diona. Kot izvemo z njene uradne spletne strani, je odraščala v skromni družini in s skromnimi sredstvi, vendar ji nikoli ni manjkalo ljubezni. Hiša je bila vedno polna otrok, mati pa je najmlajšo Celine položila k spanju kar v predal …
Pevka s čudežnim glasom je v pogovoru medijem že pred leti zaupala, da se za življenje lahko zahvali katoliškemu duhovniku. Njena mati naj bi namreč ob nepričakovani nosečnosti po 40. letu pomislila tudi na splav, kot katoličanka pa se je po posvetu z domačim župnikom odločila, da v družino sprejme še 14. otroka. Duhovnik ji je pojasnil, da nima pravice »ukrepati proti naravi«.
Celine je sama pripovedovala: »Ko je mati prebolela razočaranje nad novo nosečnostjo, ni zapravljala časa za samopomilovanje. Ljubila me je z enako strastjo kot vse svoje malčke dotlej.« Ta izkušnja je močno vplivala na pevkino stališče do splava in njeno podporo življenju. Tudi Celine kot svojo »najpomembnejšo vlogo v življenju« navaja materinstvo.
Družinska strast: glasba
Vsa družina Dionovih je imela isto strast: glasbo. Starši in otroci so celo ustanovili skupino, ki je koncertirala v okolici domačega kraja. Celine je v njej sodelovala že od najzgodnejšega otroštva in mati je kmalu opazila izjemen dar svojega najmlajšega otroka. Vsi Dionovi otroci so bili izjemno glasbeno nadarjeni, Celine pa je posebej izstopala.
Prav Therese Dion je 12-letno Celine predstavila 38-letnemu impresariju Renéju Angélilu, ki je poskrbel za uresničitev dekličinih sanj. Že po predstavitvenem nastopu v njegovi pisarni je postal njen največji občudovalec.
Angélil je tako močno verjel v svojo mlado varovanko, da je zastavil svojo hišo za financiranje njenega prvega albuma, kar je bila ena najboljših odločitev v njegovem poslovnem življenju. Besedila za mlado pevko je napisal znameniti Eddy Marnay, ki je sodeloval z nekaterimi največjimi svetovnimi vokalisti, med drugim z Edith Piaf, Yvesom Montandom in Barbro Streisand. Ko je Marnay prvič prisluhnil Celininemu petju, je vzkliknil: »To je glas Dobrega Boga!« in pesem La voix du bon Dieu je postala njuna prva uspešnica.
Celine je kot najstnica vsak večer zaspala z Renejevo fotografijo pod vzglavnikom.
Zaljubljena najstnica, poroka z ločencem in umetne oploditve
Mlada pevka se je močno navezala na svojega menedžerja. Po petih letih skupne poti in razpadu njegovega drugega zakona se je Angelil odločil za prekinitev sodelovanja, Celine pa je pozneje v svoji avtobiografiji priznala, da je kot najstnica vsak večer zaspala z Renejevo fotografijo pod vzglavnikom. Oba sta se zavedala, da njuna ljubezen ni mogoča, toda ko je pevka dopolnila 18 let, se je uprla materi in spodbudila razmerje s 26 let starejšim dvakrat ločenim moškim.
Z ljubeznijo svojega življenja se je poročila 17. decembra 1994 v baziliki Naše Gospe v kanadskem Montrealu. Januarja 2001 sta zakonca postala starša prvorojencu Reneju-Charlesu. Leta 2009 je Celine doživela spontani splav, maja 2010 pa je oznanila, da je v 14. mesecu nosečnosti z dvojčki, po šestih poskusih umetne oploditve. Oktobra 2010 sta se rodila Eddy in Nelson Angelil; Eddy je dobil ime po besedilopiscu Eddyju Marnayu, Nelson pa po znamenitem južnoafriškem voditelju Nelsonu Mandeli.
Rene Angelil je januarja 2016 umrl za posledicami rakavega obolenja. Celine je pogrebno slovesnost za ljubljenim možem in očetom svojih treh sinov obhajala na istem kraju, kjer sta si 21 let prej obljubila zvestobo do smrti.
Ikona zabavne glasbe
Céline Dion je v več kot 40 letih svoje pevske poti z enim najmogočnejših in najbolj ganljivih glasov, »glasom Dobrega Boga«, že zdavnaj postala ikona zabavne glasbe. Sprva nezaželjeni otrok iz katoliške družine je odrasel v iskreno žensko, ki prepeva iz srca. Kljub ne povsem običajni ljubezenski zgodbi pa pričuje tudi o moči zakonske zveze, saj je soprogu Reneju stala ob strani »v ljubezni in zdravju vse dni svojega življenja«.