Na dobro obiskanem torkovem Nikodemovem večerusmo uvodoma slišali misli blaženega Alojzija Grozdeta, ki je zapisal: »Mojačistost – koliko sklepov, koliko bojev, koliko porazov, kako malo zmag. Kakomočan je satan. Koliko nedolžnih src in oči mu večkrat nevede in proti voljisluži! Skoraj bi obupal. A ne! Znova grem v boj, da si dobim nazaj lilijočistosti.« Vsi skupaj smo na začetku, po glasbenem uvodu flavtistke NikePavlič, zmolili molitev O Gospa moja za čistost na priprošnjo mladega blaženegaGrozdeta. Moderator Matevž Mehle nam je podelil razjasnitev pojmov čistost incelibat, ki sta si nekaj podobnega in drug drugega podpirata, ne pomenita paisto. Čistost je poleg uboštva in pokorščine eden od treh evangelijskih svetov,zakar smo poklicani vsi kristjani. Redovnice in redovniki so nam v največjizgled predanosti tem trem zavezam. Po drugem vatikanskem koncilu smo vsi vCerkvi še bolj poklicani k življenju po Kristusu. Celibat ali neporočenostduhovnikov ni božjepravna temveč cerkvenopravna ureditev, ki je bila uvedenakot obveza za vse katoliške duhovnike v srednjem veku, potrjena natridentinskem in drugem vatikanskem koncilu. Celibat obljubijo katoliškiduhovniki zahodnega obreda, drugod na vzhodu je možna tudi poročenost. Celibatje duhovništvu primeren vsaj z njim duhovniki kažejo popolno prednost Kristusu.

Prvanam je o svoji izkušnji čistosti spregovorila sestra Mateja Kraševec, ki živi vnovonastajajoči skupnosti manjših sester svetega Frančiška na Krasu. Jemagistra znanosti, specialistka zakonske in družinske terapije, diplomiranasocialna pedagoginja, vključena v različne pastoralne projekte na področju delaz mladimi in družinami ter na področju osebnega spremljanja. Vodi duhovne vaje,celoletne programe in predavanja za zakonce, starše in posameznike. Jedirektorica zasebnega zavoda Družinski center Sveta gora za pomoč parom,zakoncem in družinam. Spregovorila nam je, kaj konkretno zanjo pomeni čistost vduši in telesu skozi njeno življenjsko pot. Pričevanje za pričela z osebnoizkušnjo, ko jo je birmanec na duhovnih vajah povprašal: »No, sej pravzapravniste tako grda, a vas res nihče ni maral, da ste šla za nuno?« V potposvečenega življenja je včasih zavit tih strah, da se nisi moral nikamordrugam dat, da te nihče ni imel rad.. V resnici pa gre za korenito iskanjetistega, kar je bilo v srce položeno in kar iščemo dolgo časa, zmoremo to prepoznatiza božjo pot. Mateja je bila živahen in energičen otrok, ki je tudi večkratzaradi vihravosti morala malce poklečati v kotu. Spominja se, da se je enkrat,ko je klečala, ozrla po televizijskem ekranu in zagledala podobo matereTerezije. V srce je prejela mir in potrditev, da tudi ona želi biti to in da jeto njena prava pot. To je v njej ostalo dolga leta, a ko je prišla v puberteto,je bila njena najgorečnejša molitev in srčna prošnja ta, da je Bog »slučajno nebi naredil na nuno, ker to pa res ne bom!« Naravna pot jo je vlekla v to, da biimela moža in številčno družino, želela se je preveriti v očeh fantov ali jekomu všeč, je komu zanimiva, je privlačna, bi jo kdo osvajal. V devetnajstemletu je na duhovnih vajah spoznala fanta, s katerim sta postala par. Ker se jeto zgodilo na duhovnih vajah je bila trdno prepričana, da je to božja pot. Biloje lepo, a čutila je, da ima v globini drugačno hrepenenje, katerega si nidovolila do konca slišat in si ga priznat. Odnos je bila težka preizkušnja in kose je bilo potrebno odločiti, če bi se poročila z njim, ji je vse zablokiraloin ni mogla več tajit, da je v njen drugačno hrepenenje po ljubezni. In to takokakor je redovništvo, ki je eno samo hrepenenje po ljubezni in ne odpoved poljubezni, niti odpoved, kjer malo trpimo in nam je hudo, ampak je hrepenenje popoti, kjer čutiš, da boš ljubezen lahko najboljše živel. Še vedno je gledala nazunanji vidik samostana in slabšalno videla nune in njihovo življenje. Ko pa seje pričela srečevat z notranjim svetom in hrepenenjem, ki nima veze z zunanjoformo institucije, se je v srcu začela odpirati poti, ki jo je umirjala. Prišlaje faza, ko se je odločala temu hrepenjenju reči jasno da. Glavna takratna potje bila molitev, ki je v njej spodbujala zorjenje. Bolelo jo je dejstvo, da nebo nikoli živela materinstva, da ne bo noseča, da njeno telo ne bo prineslo sadljubezni na ta svet, da ne bo nosilo otroka. Mislila je, da tega ne bo zdržala,ker to je tako lepo, naravno in zakaj bi se morala temu odpovedati. Takrat ješe razmišljala v duhu prikrajšanosti, odpovedi, nekaj, kar mora pustit, danespa lahko reče, da ne gre za prikrajšanost, niti za odpoved, ampak za izbiro.Gre za poslušanje svojega srca in odgovarjanje na ta klic, ki te najbolj potrdiin te naredi najsrečnejšega. Hvaležna je Bogu za vse to. Pokojna stara mama jije na smrti postelji dejala: »Če bi še enkrat živela..« in obmolknila ternadaljevala: »..bi živela na isti način kot sem.« Zaznala je, da tudi ona neobžaljuje, da je sledila svojemu srcu, hrepenenju, ki je vanj položeno, da siizbrala način, kako bo spolnost v tem svetu živela – čisto s Kristusom in zaradivsega tega živi v polnosti!

Drugipričevalec je v dvorano vnesel sproščenost, zaupanje ter nam s čistodirektnostjo in iskrenostjo podelil svojo življenjsko pot. Brat Luka Modic izBlok je kapucin, akademski slikar, teolog in velik pričevalec. Luka se spominjasvojega otroštva kot ljubečega, veselega, v lepem družinskem vzdušju. Bil jevzgojen v krščanski družini, mati je tri brate vsakotedensko kot pravi sam zzelo visoko, prav posebno frekvenco glasu »povabila« k sveti maši. Ko je bilstar štiri leta, je točno vedel, da bo slikar in to se v njemu tekom odraščanjani spremenilo. Ko je bil star trinajst let, so njegovemu očetu junija odkriliraka na tilniku, decembra so ga že pokopali. Že tedaj pravi, da je Bogu to žemalo zameril, ker je bil res ljubeč oče, ki je vse imel zelo rad. Po osnovnišoli je šel v Ljubljano na Oblikovno šolo za slikarje in tam je bilo obiloskušnjav na vsakem koraku – droge, spolnost, »rock and roll« do kraja. Že prviteden je zapadel v kajenje, kar je bilo še najmanj, nato pa vse ostalo. Vdrugem letniku je spoznal dekle in najbolj logično mu je tedaj bilo, da stazačela s spolnimi odnosi. Odkar je začel s spolno aktvinstjo, je v njem nekajumrlo, ni mogel biti več pri maši. Takrat je izgubil vero. Šel je v Italijo, vBenetke, kjer se je posredno začel malce spoznavati z krščanstvom. Po študiju vItaliji se je vrnil nazaj v Slovenijo. Ni vedel natanko, kaj naj dela vživljenju, službe zanj ni bilo. Malce je bil preračunljiv in si je zamislil, dase bo v Sloveniji vpisal na eno študijsko smer in mu bo tako država izplačevalaočetovo pokojnino. Prijatelj mu je svetoval strojno ali ekonomsko fakulteto,kar pa mu ni prijalo, potem pa je izvedel, da na teološki vse vzamejo. In se jevpisal in bil sprejet. Za izplačilo je potreboval le potrdilo o vpisu, česar mureferentka kar ni in ni utegnila dati, mu je vsakodnevno dala urnik in gapovabila, naj gre na predavanje in naj pride jutri. Ker se je po dobro urovozil od doma, je vseeno malce nejevoljen obiskoval predavanja. V predavalnicahso se kmalu začele predavati teme, ki so ga zanimale, vabile in začele odpiratnjegov svet k Jezusu. Referentki Ani Rozman je še vedno hvaležen za njenospodbudo obiskovanja predavanj. Tako je na fakulteti spoznal brata Mitja,letošnjega novomašnika in z njim sta se ob petkih vračala domov in se velikopogovarjala. Mitja mu je kmalu zaupal, da bi rad šel v misijone, on pa mu jerekel: » Dobro, grem pa jaz v semenišče.« Iskala sva pravi red in Mitja je zelozanimala razlika med minoriti, frančiškani in kapucini. In enkrat sta šlapotrkat v Štepanjo vas k kapucinom, da bi povprašala, kako kaj tam živijo. Obase je njihov skromni in preprost način zelo dotaknil in sta sklenila, da skupajvstopita. Luka je pri kapucinih naredil apostolat in noviciat, eno leto je bilv Križu, drugo leto v Italiji. Po dveh letih, kot pravi, čiste frančiškoveduhovnosti je prišel v drugi letnik v Ljubljani, kjer ni nikogar poznal. Enapunca se začne predstavljati in od oktobra do božiča je bil že čistozaljubljen. Sklenil je, da je najbolj pametno, da dekletu to pove in se bo ozračjesrca v njem sprostilo, a težavica je nastala, ker se je dekle tudi zaljubilo vanj.Po slabe pol leta je sklenil, da je to božja volja, da sta se po tej potinjegovega spreobrnjenja spoznala in da se bosta poročila. Zapustil je kapucine,kmalu poklical izbrano dekle, ki je prišlo k njemu, da se bosta pogovorila.Povedal ji je, da je zapustil kapucine in ona ga je tko okarala, da, kot pravi,zase ni vedel. Nato mu je pomagala sprevideti, da je že dal prve zapbljubeKristusu, in to je obljuba, ki jo podari ženin nevesti in da onadva ne moretabiti skupaj. To mu je porušilo svet, preveč ponosa je imel, da ni šel takojnazaj k kapucinom, skrival se je pred domačim župnikom, ker mu je bilo hudo. Enkratje prišel k maši v domačo cerkev, misleč, da je župnik na dopustu, a ta se ježe vrnil. Po evangeliju je bil blagoslov za polja in župnik se je ustavil prinjem in ga očitno blagoslovil in kot pravi Luka, moral iz njega pregnatidemone. Kaj kmalu je še enkrat napisal prošnjo in se vrnil k kapucinom, kjer sečuti izpolnjenega in srečnega.

Kotzadnjega predavatelja smo pričakovali duhovnika Janeza Rusa, ki se je zaradiobveznosti žal moral opravičiti in namesto njega je pričeval o svojih izkušnjahčistosti mladi duhovnik Matevž Mehle. Po duhovniškem posvečenju je bil kaplan vRibnici in Grosupljem, sedaj pa je župnijski upravitelj župnij Jesenice inSveti križ na Planini pod Golico. Matevž prihaja iz tradicionalne slovenskekatoliške družine, ki šteje devet članov, drug teden pa pričakujejo še enegadečka, ki so ga sprejeli v rejništvo. Družina mu je dala ogromno. Velik zgledpredanega življenja sta mu dala oče in mati, kar sta prenesla na vse otroke injih učila, kako živet darovanjsko ljubezen, kako se darovat tudi če si samutrujen in da se potrudiš narediti nekaj za odnos z otroki ali odnos dosozakonca. V svojih otroških letih je razmišljal kako bo živel svojopoklicanost. V šoli so v prvem razredu morali narisati, kaj bodo po poklicu.Narisal je, da bi bil rad predsednik celega sveta, druga stvar, ki jo jenarisal in se mu je zdela še dražja pa je, da bo duhovnik. Duhovnik je bil zanjres visoka avtoriteta, ministrantje kot angeli. Duhovništvo mu je predstavljaločisto naravno pot za katero bi se lahko odločil, a v drugi polovici osnovnešole je želja v njem začela zamiral. Vključil se je v drugačno družbo, kjer jebila vloga duhovnika popačena, kar je vplivalo na njegovo podobo. Njegov odpordo poti duhovništva je povezan s pornografijo. Prijatelji so jo začeli gledatiže zelo zgodaj, v kar so želeli uvest tudi njega, a jih parkrat ni uspelo, kerse je sesul računalnik. Matevž se tedaj ni zavedal za kakšne filme gre in da seje v tem vršil velika božja milost zaščite. A hudi duh ga je vseeno nazadnjeujel v svojo past. Spolnost je dojemal drugače, v njem sta se bojevala dva pola– po eni strani je želel uživat, saj je nudilo kratkočasen užitek a brez dotikasvetosti, po drugi strani pa je imel zgled čiste darovanjske ljubezni invključenosti v župnijo in cerkveno občestvo. Boj se je v njem stopnjeval. Začelsem konkretneje razmišljati o duhovništvu, nikakor ni mogel, da ne birazmišljal o duhovništvu. S tem je zamirala tudi težnja po pornografiji. Prekoduhovnih vaj in molitve je sklenil odločitev, da preneha s pornografijo.Kasneje je na duhovnih vajah prejel jasen znak, da je poklicanost za duhovniškipoklic njegova prava pot, ki mu jo je namenil Bog. Hkrati se je bal odločitve,ker je hrepenel po nežnosti, po ženi, po odnosu, po bližini, po očetovstvu. Tudizaljubil se je med študijem, a vseeno je bila njegova hrepeneneča pot vglobinah prav duhovništvo. Duhovni voditelj mu je tudi odstrl pogled, da bo zduhovništvom oče še veliko večje družine. Trdneje se je odločil, da bo nadrugačen način živel svojo spolnost. In Jezus mu je v tišini srca na duhovnemizpopolnjevanju jasno rekel: »Jaz sem tisti, kateremu boš posvetil svoježivljenje. Živel boš Zame. To bo tvoja pot. V tem boš najbolj srečen.« Matevžživi svojo srečo, da je duhovnik in je zelo hvaležen in vesel, da je našelsvojo pot darovanja Bogu in ljudem.

Poprvem delu, v katerem so nam gostje podelili svoja pričevanje o njihovih življenjihin soočanju s čistostjo in spolnostjo, se je odvil še zanimiv pogovorni delvečera, v katerem so gostje ob vodenju moderatorja odgovarjali na vprašanja izobčinstva. Večer je bil zares bogat in dobro obiskan. Opaziti je bilo močveliko mladih in tudi pričevalci so bili veseli vseh odzivov ter so v vsehpričočih spodbudili, naj se potrudimo odkriti svoj pravi božji način darovanjačistosti v duhu, duši in telesu.