Njena družina je bila močno povezana z Katoliško cerkvijo, zlasti s Frančiškovo družino. Cecilija je odraščala v duhu vere in skupnosti ter postala del prve skupine Frančiškovih otrok v svoji župniji. Z možem Janezom imata štiri zemeljske otroke ter tri nebeške. Oba sta teologa, aktivna v župniji Matere usmiljenja pri patrih frančiškanih, kjer mož bere berilo in pomaga pri obhajilu, medtem ko sama služi vlogi kantorja. Cecilija je zaposlena na Teološki fakulteti, obenem pa deluje tudi kot urednica revije Magnificat.

Cecilija v vlogi kantorice na Ptujski Gori. FOTO: Samuel Plečko

»Zelo dragoceno mi je delovanje na mestu strokovne vodje Zavoda za cerkveno glasbo, v katerem želimo spodbuditi, da bi v naših bogoslužjih imela mesto čim lepša in pravilnejša liturgična glasba,« je za Družino povedala Cecilija Oblonšek. 

Kdo je zaslužen, da vam je ime Cecilija?

Prav izbira mojega imena je povezana z otokom Cresom, kamor odhajamo na počitnice že od mojega otroštva dalje. Tam sta moja starša zaradi brata z astmo poiskala razpadajočo hiško in jo z ljubeznijo po malem sestavljala. Danes je to kraj, kjer se vse družine izmenjujemo na počitnicah, se tam srečujemo in imamo svojo skupno zgodbo. V vasi je bivala deklica z imenom Cecilija in mojima staršema je bilo tako všeč, kako mehko Hrvati izgovarjajo to ime, da sta se odločila tako poimenovati svojo tretjerojenko. Verjamem, da je bila to res Božja previdnost, saj mi je gotovo tudi moja zavetnica izprosila osebno in poklicno pot cerkvene glasbenice, ki jo z največjim veseljem in spoštljivostjo vršim.

Sončni vzhod na Cresu, kjer je drugi dom vse razširjene družine. FOTO: Osebni arhiv 

V čem vidite največjo podobnost s svetnico, po kateri nosite ime? Kako vam je sv. Cecilija v zgled? 

Glede sv. Cecilije kot zavetnice glasbe je verjetno prišlo nekoliko po slučaju, strokovnjaki pravijo, da je bil za to kriv nekoliko neroden prevod latinskega besedila »organum«, ki je »kriv«, da Cecilijo upodabljajo z orglami, ki v njenem času še zdaleč niso bile cerkveno glasbilo, ampak instrument, ki je spremljal gladiatorske igre. Vendar so njeno poslanstvo zagovornice cerkvene glasbe lepo utemeljili preko besedila, da je Cecilija med svojim poročnim slavjem »prepevala Bogu v svojem srcu«. In to je zame tisto, kar dela sv. Cecilijo odlično zavetnico glasbe pri liturgiji, to se trudim tudi sama početi, ko sooblikujem liturgijo s petjem, in to bi si želela predati vsem, za katere pripravljamo izobraževanja, publikacije, srečanja na Zavodu za cerkveno glasbo. Da bi najprej »slavili Boga v svojem srcu«, potem je logična posledica, da bo glasba pri liturgiji res služila svojemu poslanstvu in da bomo pri izbiri glasbe zvesti nauku Cerkve in ne svojim preferencam.

Kje še vidite stične točke z vašo nebeško zavetnico?

Menim, da je današnji čas v svoji razkristjanjenosti zelo podoben času, v katerem je živela sv. Cecilija. Sama svojim otrokom pogosto berem zgodbe o prvih mučencih; pomembno je, da slišijo tudi težke, krute zgodbe, ki pa se v kristjanovih očeh srečno končajo: z zvestobo Kristusu, tudi za ceno mučeniške smrti.

Družina pri večerni molitvi rožnega venca. FOTO: Osebni arhiv 

In otrokom tudi povem, da bodo morda že oni doživeli ponovno preganjanje. Saj ga na mnogih ravneh že doživljamo in pomembno je, da ostanemo zvesti Kristusu. Vedno bolj vidim, kako sva kot starša odgovorna za vzgojo v veri in kako je treba prositi za zdravo pamet; z veliko zaskrbljenostjo sledim nekaterim nedavnim »odpiranjem vrat« Dikasterija za nauk vere in mnogim razprtijam v vesoljni Cerkvi in Cerkvi na Slovenskem. To mi nalaga odgovornost, da se trudim živeti na način, da bi bila vsak trenutek pripravljena izreči zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi, pa tudi, da sem iz ljubezni do Cerkve dolžna opozarjati, kjer menim, da gremo v napačno smer.

Menim, da je današnji čas v svoji razkristjanjenosti zelo podoben času, v katerem je živela sv. Cecilija. (Cecilija Oblonšek)

Kateri nauk sv. Cecilije vam je najljubši in zakaj?

Občudujem njeno zasidranost v Kristusu; vsako situacijo je izročala v Božje roke, ko so jo prisilili v poroko s poganom Valerijanom, je verjela, da bo Bog uredil tako, da bo prav, in res se je njen mož spreobrnil in umrl kot mučenec za Kristusa. Pogum dati življenje za Kristusa pa se ne rodi iz nenadnega herojstva, ampak se pripravlja v drobnih vsakodnevnih žrtvah, dejanjih ljubezni do bližnjega in do Boga, v vztrajnosti … In tega si želim zase in za svojo družino: da bi znali v vsakodnevnosti živeti tako, kot je Bogu všeč, in da bi po Božji milosti lahko tako ali drugače dali življenje zanj.

Kot zaščitnico glasbe so jo upodobili številni znani umetniki, med najbolj zanimivimi je Raffaellova slika iz leta 1516. FOTO: Wikipedia

Poznani ste kot cerkvena glasbenica in asistentka za področje cerkvene glasbe na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prav tako ste ena od pobudnic in sodelavcev leta 2019 ustanovljenega Zavoda za cerkveno glasbo. Od kod želja po glasbenem ustvarjanju?

Po čisti Božji previdnosti sem začela kot otrok igrati klavir, zatem orgle. Na svoji poti izobraževanja sem res imela blagoslov srečati se z ljudmi, ki so resnično glasbeniki s srcem (Katja Gruber, Ema Zapušek, Marija Feguš, Matej Podstenšek, Metka Žižek …), in tako me je pot zanesla v študij glasbene pedagogike in kasneje teologije. To se je izkazalo za srečno kombinacijo, ko se je sprostilo mesto na Teološki fakulteti, kjer je sicer liturgična glasba vedno bolj le izbirni predmet, čeprav vsi vemo, kako zelo lahko odločilno vpliva na obhajanje bogoslužja.

Lani so v okviru Zavoda za cerkveno glasbo organizirali prve Poletne dneve liturgične glasbe v Piranu. FOTO: Osebni arhiv 

Ker pa smo resnično čutili potrebo, da je treba na področju liturgične glasbe narediti več, je leta 2019 nastal Zavod za cerkveno glasbo, ki se je seveda že prej snoval. Nekaj let prej sem srečala Luka Hrgareka, ki sem ga nekoč slišala igrati pri sveti maši in ga po njej ustavila, saj sem zaznala, da je igral nekdo, ki zna resnično služiti bogoslužju kot glasbenik. Kot informatik ima poleg neverjetnega glasbenega in liturgičnega znanja redko spretnost pripravljati sodobne in koralne notne zapise, ter ogromno idej, kaj vse bi se dalo narediti na področju liturgične glasbe. In tako smo začeli.

Predstojnik Zavoda za cerkveno glasbo (desno) in strokovna vodja (levo). FOTO: Tatjana Splichal 

Kakšen vpliv ima cerkvena glasba na vaše osebno duhovno življenje in kako ta izkušnja oblikuje vaš glasbeni izraz?

Zadnja leta spoznavam veličino gregorijanskega korala, ki je res glasba, očiščena vsega posvetnega. Čeprav sem sama vedno ljubila mnoge glasbene sloge, pela v cerkvenih zborih in jih vodila, učila otroke in mladino peti v cerkvi t. i. sodobno krščansko glasbo, več desetletij spodbujala občestveno petje in vključevala klasične ljudske pesmi v bogoslužje, igrala orgle pri mašah … pa zadnja leta vidim, da je pojem »liturgične glasbe« res izbor najbolj svetega, v idealnem primeru koralne glasbe.

Škoda se mi zdi, da Slovenci koral tako malo poznamo in se nam zdi to glasba »izbrancev« ali strokovnjakov. Pa je to lahko še kako glasba za vse občestvo. (Cecilija Oblonšek)  

Veličina koralnega petja je ne toliko v melodijah kot v tem, da je ta glasba popolnoma podrejena redu bogoslužja. Glasba, ki poje le tisto besedilo, ki ga liturgija predvideva, in na način, da ni pretiravanja v čustvih preko preveč ganljivih melodij ali neprimernih ritmov. Glasba, ki res budi človekovega duha, da se dviga k Bogu. Zato v kategorijo liturgične glasbe seveda umeščamo tudi danes nastalo glasbo, a le tisto, ki se zgleduje po merilih gregorijanskega korala.

Kako to, da je sv. Cecilija med kristjani tako priljubljena, in kakšne so navade ob njenem godu?

Verjamem, da je med Slovenci priljubljena ravno zato, ker je zavetnica glasbe. Slovenci res radi pojemo in pravijo, da so trije Slovenci skupaj že pevski zbor. Ob njenem godu se pripravljajo različni koncerti, po župnijah pa upam, da se raje daje pozornost lepo obhajanemu bogoslužju. Sama sploh težko razumem, zakaj si cerkveni zbori dajo toliko dela z raznimi koncerti, ko pa imajo več kot dovolj dela s pripravo svete maše.

Izobraževanj za psalmiste v okviru Zavoda za cerkveno glasbo. FOTO: Osebni arhiv 

Če je res želja po drugačnem udejstvovanju, pa je za to več kot dovolj priložnosti npr. z obhajanjem slovesnih večernic, kjer lahko pevski zbor pokaže svoje mnoge sposobnosti. Lepo se mi zdi, da se tudi domači župniki ob godu sv. Cecilije spomnijo svojih glasbenih sodelavcev in se jim zahvalijo. To služenje namreč res terja veliko požrtvovalnosti in prostega časa, večina cerkvenih glasbenikov pa ga opravlja popolnoma brezplačno, zato je 22. november vsekakor priložnost, da se jim izkaže pozornost s kakšnim darom.

Kako vidite prihodnost cerkvene glasbe in kakšno vlogo menite, da bo imela v prihajajočih generacijah?

Verjamem, da kakor Cerkev v letih po zadnjem koncilu ponižno ugotavlja, kje se je bogoslužje razvijalo v nepravi smeri, in ga skuša ponovno uglasiti v kontinuiteti s tradicijo, tako se tudi liturgična glasba po letih, ko so petje v Cerkvi premočno preplavile melodije iz posvetnega sveta, očiščuje.

Slovenija je s svojim razvitim zborovskim petjem ohranila veliko lepega, kar je ponekod drugod izpodrinila cerkvena popevka, vendar pa je po drugi strani škoda, da premalo poznamo bogastvo koralnega petja.

Srčno upam in si želim, da bomo lahko tudi z delovanjem Zavoda za cerkveno glasbo situacijo popravili in si želimo čim več sodelavcev na tem področju.

Sv. Ceciliji je pri nas posvečena le ena cerkev – v Celju. Kaj menite, zakaj je tako?

To dokazuje, da so Celjani veliki carji. Res je zanimivo, da je po eni strani slovenski narod tako pevsko navdahnjen, pa imamo le eno cerkev posvečeno zavetnici cerkvene glasbe. Po drugi strani pa sem zelo ponosna, ko se pri maši moli I. evharistična molitev, v kateri je omenjena sv. Cecilija, tako da če že ni njej posvečenih več cerkva, pa se jo pogosto omenja pri bogoslužju, tako da tudi to šteje. In prav na vsakem koru je upodobljena bodisi na freski bodisi na orglah, tako da se ji brez težave priporoča vsak, ki želi njeno pomoč.

Župnijska cerkev sv. Cecilije v Celju je edina v Sloveniji, ki ima sv. Cecilijo za svojo zavetnico. FOTO: Celje.si

Kako lahko sv. Cecilija služi kot vzor današnjemu verniku?

Prav vsakemu človeku je lahko zgled kot močna žena, ki se ni bala zastaviti svojega življenja za to, kar je verjela. Za katoličana pa je neverjetna pričevalka o tem, kako je življenje, predano Kristusu, po eni strani zahtevno in po drugi strani edino vredno.