Čebelarsko društvo (ČD) Trebnje in Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja (RČZ P. P. Glavarja) – njun predsednik Anton Koželj s sodelavci – sta v soboto, 13. maja, ob 302. obletnici rojstva duhovnika in za Slovence najpomembnejšega čebelarskega strokovnjaka Petra Pavla Glavarja (prevedel je in s svojimi spoznanji dopolnil Janševo leta 1771 v nemščini napisano Razpravo o rojenju čebel, napisal v slovenščini Pogovor o čebelnih rojih, ki pa, žal, za časa njegovega življenja /posodobljen šele leta 1976!/ ni izšel, je bil Glavar zaradi tega ob izdajo prvega čebelarskega učbenika v slovenskem jeziku), pripravila na Lanšprežu pri Trebnjem pomembno čebelarsko slovesnost in srečanje. Začela se je z mašo v temeljito znotraj in zunaj prenovljeni cerkvici sv. Jožefa, v kateri od 24. januarja 1784 počiva največji Komendčan in eden najpomembnejših Slovencev 18. stoletja, ob njem pa njegov krušni brat general Jernej Basaj. Maševal je Glavarjev rojak iz Komende, ljubljanski stolni prošt prelat Jožef Lap, pel pa združeni cerkveni pevski zbor iz Šentlovrenca in Čateža. Zbrane, ki so popolnoma napolnili svetišče, je pred začetkom maše pozdravil Anton Koželj.

Predsednik Regijske čebelarske zveze Peter Pavel Glavar Anton Koželj
pozdravlja čebelarje in druge občudovalce P. P. Glavarja. FOTO: Jožef Pavlič

Povabilo prošta Lapa, naj se zgledujemo po Glavarju 

Prošt Lap je čebelarje in druge vernike v nagovoru med mašo povabil, naj se zgledujejo pri Glavarju po tem, kako močno vero in zaupanje je imel v Boga, po njegovi značajnosti, veščem izkoriščanju velikih talentov, vztrajanju, ko je bilo hudo, pričevanju za Jezusa. Tudi v »sedanjih razburkanih časih«, ko človek »uničuje drugega, ga zapeljuje, pretenta, ubija«. V časih, »ko se v družinah dogajajo hude stvari, se širi sovraštvo, otroci hočejo živeti po svoje, ne poslušajo staršev. /…/Bodite pripravljeni. Ne izbirajte nadomestke. Ljubite svoje brate in sestre. Starši, varujte svoje otroke!« je navzoče pozval prošt Lap.

Prav je, da narod časti velike može, kot je bil Peter Pavel Glavar.

»Prav je, da narod časti velike može, kot je bil Peter Pavel Glavar. Ti možje so nam vzorniki in vedno novi spodbujevalci, jih potrebujemo. Peter Pavel Glavar nam je čudovit zgled, kako je treba skrbeti za zdravo hrano in prave zaklade. Mi smo otroci Luči. Zato smo tu ob grobu velikega dobrotnika Petra Pavla Glavarja in drugih, ki so jim postavili spominske plošče.«

Komu, so nato v bližnji dvorani (zaradi dežja, sicer bi bil ta del slovesnosti zunaj) povedali in zaslužne čebelarske strokovnjake Jurija Jonkeja (1777–1864), Jožefa Jeriča (1823–1888) in Frana Levstika (1831–1887) predstavili predsedniki čebelarskih društev iz Kočevja (Jure Majerle), Stične (Anton Kastelic) in Velikih Lašč (Tomaž Marolt).

Pomnik čebelarju Juriju Jonkeju. FOTO: Jožef Pavlič

Jurij Jonke

Jurij Jonke, rodil se je 17. aprila 1777 v Konci vasi, umrl je 12. maja 1864 v Črmošnicah) se je čebelarstvu ves posvetil, ko se je leta 1834 upokojil kot črmošniški župnik. V Črmošnicah je kupil veliko parcelo, na kateri je zasadil sadna drevesa in nakupil panje. Teh je imel v povprečju okrog stopetdeset. Posojal jih je tudi okoliškim kmetom. Kot član Kranjske kmetijske družbe je pospeševal čebelarstvo na Kranjskem, o njem pisal v nemškem čebelarskem listu Bienenzeitung, v Ljubljanskih novicah in Illyrischer Blattu. Leta 1836 je napisal čebelarsko knjižico Anleitung zür praktischen Behandlung der Bienenzucht, ki so jo še istega leta prevedli v slovenščino pod naslovom Kranjski čbelarčik.

Pomnik čebelarju Jožefu Jeriču. FOTO: Jožef Pavlič

Jožef Jerič 

Jožef Jerič, rojen 28. februarja 1823 v Gradišču pri Grosupljem, umrl 12. julija 1888 v Šentvidu v Podjuni, je bil najdlje (1859–1873) župnik na Dobovcu pod Kumom. Ob dušnemu pastirstvu se je posvečal kmetovanju in čebelarjenju. Bil je eden od ustanoviteljev Čebelarskega društva Kranjske in tudi predsednik. Željo po pisanju in ljubezen do čebel je združil v pisanju in urejanju glasil Čebelarskega društva Kranjske Die Krainer Biene in Slovenska čebela. Leta 1882 je postal urednik in izdajatelj Slovenca. Zanj je sestavil program po katoliško-krščanskem načelu in ga pozneje pod geslom Za vero, dom, cesarja! izdajal tudi kot dnevnik. Bil je zaslužen na ustanovitev Katoliške bukvarne, Katoliške tiskarne in Katoliškega tiskovnega društva, v katerem je bil od leta 1887 do smrti podpredsednik.

Pomnik pisatelju in čebelarju Franu Levstiku. FOTO: Jožef Pavlič

Fran Levstik

Pesnik, pisatelj, kritik, dramatik, jezikoslovec in politični publicist Fran Levstik (rodil se je 28. septembra 1831 v Dolnjih Retnjah pri Velikih Laščah, umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani) se je sprva srečal z čebelarjenjem pri svojem očetu, nato pa retenjskem čebelarju Jožefu Oblaku (1807–1865). Preučil je številno starejšo in novejšo čebelarsko strokovno literaturo. Leta 1850 je napisal pesem Pervi pomladni bučelici. Po izkušnjah, ki si jih je pridobil v Retnjah in na gradu Turn pri grofu Paceju, pri katerem je bil domači učitelj, je napisal obsežen priročnik Bučelstvo (Čebelarsko društvo Velike Lašče ga je izdalo leta 2021 ob 190. obletnici Levstikovega rojstva!). Priročnik, čeprav napisan »po izkušnjah in besedah retijnskega bučelarja Jožefa Oblaka«, velja za Levstikovo izvirno delo.

Razvitje novega prapora ČD Trebnje. FOTO: Jožef Pavlič

Blagoslovitev spominskih obeležij čebelarjem in novega čebelarskega prapora

Prošt Lap je kamnite pomnike tem trem čebelarjem, postavljenim v Glavarjevem drevoredu (liporedu) zaradi naliva blagoslovil iz dvorane, sicer bi jih vsakega posebej v procesiji po predstavitvi, kot je bilo prvotno predvideno.

Prapor je razvil najstarejši član ČD Trebnje Lado Stopar.

Pred tem je blagoslovil novi prapor Čebelarskega društva Trebnje. Pred tem dejanjem sta spregovorila Anton Koželj in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf, je zapel združeni cerkveni pevski zbor iz Šentlovrenca in Čateža slovensko ljudsko pesem So ptičice zbrane, Folklorna skupina Večerna zarja iz Velikega Gabra pa je zaplesala splet starih dolenjskih plesov, svoj nastop pa v duhu čebelarskega praznika naslovila Čebelice. Prapor je razvil najstarejši član ČD Trebnje Lado Stopar, nato ga je izročil v varstvo novemu praporščaku Stanetu Horvatu.

Folklorna skupina Večerna zarja iz Velikega Gabra je zaplesala splet starih dolenjskih plesov. FOTO: Jožef Pavlič

Občinski in drugi trakovi na novi prapor

Kot prva je občinski trak na novi prapor obesila trebanjska županja Mateja Povhe, za njo mirnski župan Dušan Skerbiš, Franja Udovič v imenu MIGS Štefan Železnik s. p. in Anton Koželj kot predstavnik Čebelarstva Koželj in Čebelarskega muzeja Koželj. Vsi so ob tem tudi spregovorili. Prebrali so tudi darovalce žebljičkov za prapore.

Anton Koželj je tudi predstavil pripravo na slovesnost, njen namen in pomen.

V imenu Glavarjevih rojakov iz Komende je o hoji po Glavarjevi poti danes spregovoril njegov rojak Jožef Pavlič.

Kulturni program je povezovala prof. Jožica Gruden Ciber. FOTO: Jožef Pavlič

Program pomembnega čebelarskega in kulturnega dogodka je v dolenjski narodni noši povezovala prof. Jožica Gruden Ciber, ki je številne udeležence slovesnosti na koncu po pesmi Čebelar, ki jo je na harmoniko zaigral godec Dušan Jerlah, povabila k pogostitvi. Čeprav je zunaj močno deževalo, je v dvorani vladalo prijetno razpoloženje ob izvrstnem cvičku in okusnem svežem domačem pecivu. Za lep okras slovesnosti so poskrbeli praporščaki s številnimi čebelarskimi prapori dolenjskih čebelarskih društev.

Celotna prireditev z mašo vred je vnovič potrdila, kako dolenjski čebelarji spoštujejo svojega vzornika – Petra Pavla Glavarja.

1/4