Foto: Tatjana Splichal



20. maj je tudi letos zaznamovan s čebelarskim nabojem. Že tretjo pomlad namreč po vsem svetu praznujejo dan čebel. Tokrat je obeleženje okrnjeno zaradi epidemije koronavirusa, vendar so organizatorji – Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Kitajska akademija za kmetijske znanosti in mednarodno združenje čebelarjev Apimondia – sklenili, da takšnega dogodka pandemiji navkljub ne gre izpustiti. Zato se bodo združili kar prek spleta, kjer bo potekala virtualna slavnostna akademija. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) pa je praznovanje, ki bi se moralo odviti 23. maja v Dolenjskih Toplicah, prestavila na jesen.

*O čebelah tudi v knjigi Svet čebel avtorja Ivana Esenka, ki je izšla pri Založbi Družina, prelistate pa jo lahko TUKAJ.*

20. maj: rojstvo Janše

Prav je poudariti in se spomniti, da je ravno Republika Slovenija na pobudo ČZS predlagala generalni skupščini Združenih narodov predlog, ki so ga soglasno podprli in tako oblikovali resolucijo, ki je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. In zakaj prav 20. maj? Na ta dan se je leta 1734 rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva ne le na takratnem slovenskem prostoru, temveč tudi širše. V habsburški monarhiji je postal prvi učitelj čebelarstva na šoli v Augartnu na Dunaju, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija. Napisal je dve knjigi v nemškem jeziku, po katerih so morali poučevati tudi po njegovi smrti. Takšen je bil cesarski odlok Marije Terezije.

Ohranjanje narave

Namen svetovnega dneva čebel ni le v tem, da izkažemo vso potrebno čast čebelam in tistim, ki jih ohranjajo, torej čebelarjem. Seveda je to dobrodošlo in upravičeno, vendar je vsebina praznika širša. Kot je dejal podpredsednik Apimondie in vodja rejskega programa v Sloveniji dr. Peter Kozmus, ne gre samo za »ozaveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev, ampak širše: gre za ohranjanje narave«. Čebele namreč potrebujejo »za svoj obstoj podobne pogoje kot ljudje: čist zrak, čisto vodo in čisto okolje,« je še dodal.


Foto: Tatjana Splichal


Glavni namen dogodkov, ki bi se zvrstili tudi v Sloveniji, je prav ozaveščanje širše javnosti o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za naš skupni obstoj. Zavedati se je treba, da s praznovanjem še nismo naredili dovolj. Bistveno je, da svoja spoznanja in prizadevanja apliciramo v vsakdanjik, saj za obstoj vidno ogrožene čebelje vrste nikakor ne morejo skrbeti le čebelarji skupaj z naravovarstveniki. Prav v tem duhu odzvanja tudi letošnje geslo Angažiraj se, s katerim želijo organizatorji spodbuditi vse, naj aktivno pristopijo k skupnemu sodelovanju na ravni, ki jim je zaupana, bodisi kot države, organizacije, raziskovalne in izobraževalne inštitucije, civilne družbe, kot tudi zasebni sektor kmetov in čebelarjev. Prav tako pa vabi slehernika, da spreminja svet po svojih močeh in v svojem okolju prispeva za čisto naravo.

Začnimo na domačem pragu

Skrb za opraševalce se začne domala na našem pragu. S sajenjem medovitih rastlin – cvetlic, grmov ali celo dreves – na našem vrtu, terasi ali balkonu spodbujamo pestrost in obogatitev našega skupnega prostora. Tako naredimo korist čebelam in tudi sebi. Pestrost teh rastlin omogoča ne le dekoracije, ampak nam priskočijo na pomoč tudi v kuhinji, denimo origano, bazilika, timijan, ameriški slamnik, sončnica ... ČZS že dolga leta izvaja projekt Kar sejemo, to žanjemo, katerega namen je širši javnosti predstaviti in približati medovite rastline.

Moč čebeljih pridelkov

Priporočljivo se je informirati o moči čebeljih pridelkov. Zakaj kupovati le umetne pripravke, superživila z drugega konca sveta, če pa je toliko zdravilnih učinkovin tudi v lokalno pridelanem medu in ostalih čebeljih pridelkih. Za razliko od eksotičnih pripravkov imamo te na dosegu roke, saj jih lahko kupimo v bližnji soseščini pri lokalnih čebelarjih. ČZS tudi na tem področju spodbuja z vsakoletnim Medenim zajtrkom. Z zbranimi kozarčki medu čebelarjev prek lokalnih društev širi tradicionalni zajtrk z medom med mladež v vrtcih in v šolskih klopeh.


Foto: Karmen Smodiš


Škropimo proti večeru

Za dobrobit opraševalcev pokosimo travnike s cvetočimi rastlinami šele potem, ko cvetlice v celoti odcveto. V kolikor pa ne moremo brez uporabe pesticidov, uporabljajmo čebelam neškodljive in škropimo zarana ali proti koncu dneva, ko so čebele večinsko v panjih. Višek biotsko bogatih površin pa lahko odstopimo za začasno ali trajno namestitev čebel, saj bodo tako imele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in bodo tako tudi nekajkrat bolj obrodile.

Z vsem tem bomo naravo ohranjali v čudovitem ravnovesju. Takšno, kot smo jo prejeli, bomo zapustili generacijam, ki se šele formirajo. ČZS je v teh dneh vladi podala predlog, da bi vsak novorojeni Slovenec prejel v dar sadiko lipe, ki je dvojni simbol. Simbol slovenstva in hkrati tudi medovito drevo.

Vrsta muh od Boga

Ko se bomo tako angažirali in zmeraj bolj opazovali čebele pri cvetovih ali bližnjem čebelnjaku, se bomo začeli tudi kmalu čuditi nad tem čebeljim superorganizmom. Skupaj z Antonom Janšo bomo začeli odkrivati, kot je dejal v knjigi Popolni nauk o čebelarstvu, da so čebele »vrsta muh, ustvarjene od Boga zato, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela.«