Imam hči v 9. razredu. Od lanskega zaprtja se zapira vase, beži od vsega, težko se skoncentrira, ima bistveno slabše ocene kot prej. Z njo se učim, ukvarjam, ji razlagam snov, vendar sem že na koncu z močmi. Stanje se slabša. V šolo noče hoditi. Ni tako hudo, da bi si »rezala žile«, in se obračam na vse mogoče strani, da se ji pomaga, še preden pride do tega. S pediatrinjo sem se že pogovorila in je dobila napotnico za obravnavo pri kliničnem psihologu, pa so vrste zelo dolge. Ne vem, kako naj ravnam do takrat. Živiva sami in terapij si ne moreva privoščiti. Irena

Draga gospa Irena! Najlepša hvala za zaupanje in iskreno skrb, ki jo izražate.

To, kar se dogaja, je res žalostno in zaskrbljujoče. Vesela sem, da ste se angažirali in že dobili napotnico za kliničnega psihologa. Glede na to, da so vrste res dolge, vam svetujem, da si na NIJZ pogledate dolžino čakalnih vrst po različnih krajih, saj so precej različne. Predlagam, da se dogovorite za sreč...