Kakšen je vaš pogled na življenje in smrt?

Z leti sem na smrt začel gledati kot na opomnik minljivosti. Življenje je tukaj in zdaj, živeti ga moram tako, da izražam, kar čutim. Prej sem veliko časa porabil za intelektualno, racionalno raziskovanje tega sveta, veliko sem bral. Potem sem videl, da je bolj pomembno čutenje, ki mu mora razumski del le slediti. To je tisto, kar bogati življenje, večina pa beži pred zavedanjem smrti, hkrati pa bežijo tudi sami od sebe in od svojih čutenj.

Verjetno od tod pridejo tabuji, povezani s smrtjo?

Spomnim se, da sem prvič pomislil na smrt, ko sem bil star okrog pet let. Očetu sem dejal, da me je strah, da bom umrl. Rekel mi je: »Zakaj pa zdaj razmišljaš o tem? Ti si še premlad, da bi razmišljal o smrti!«

Ker je bil sam v stiski in ni želel razmišljati o tem, se ni bil sposoben z menoj pogovoril o tej temi. Vedno bolj vidim, da ima starost zares svoj namen. Starost te ustavi, nisi več sposoben bežati v ak...