Slovenija dobiva novo revijo - SLO časi, kraji, ljudje, ki bo 20. januarja prvič predstavljena javnosti v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani. Revija bo štirikrat letno na 72 barvnih straneh prikazala zanimivosti in dosežke Slovencev. Kaj so o reviji povedali urednik revije zgodovinar Jože Dežman in člani uredniškega odbora dr. Luka Vidmar, dr. Lilijana Žinidaršič Golec in dr. Anton Velušček?

PRELISTAJ REVIJO

»Slovenska zgodba je zmagovita. Posebej v 20. stoletju v ekspolozivnem procesu – od kulturne posebnosti, razdeljene med dežele, dele monarhije, razseljene po svetu … na začetku stoletja, preko obeh svetovnih vojn, cesarstva, kraljevine, treh totalitarizmov, socialistične republike in razpršenega slovenstva – smo dosegli svoj nacionalni vrh v suvereni in demokratični državi…. Zato revija, ki jo ponujamo v branje, ne želi izključevati,« je v uvodni besedi zapisal Jože Dežman. Da je revija pomembna za utrjevanje samozavesti, se strinja dr. Luka Vidmar, sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: »Obstoj takšne revije se mi zdi nujen, ker Slovenci slabo poznamo lastno zgodovino in smo zaradi tega zelo nesamozavestni. Zadnjih dvesto, še posebej pa sedemdeset let gojimo o sebi vrsto mitov, ki utrjujejo napačno predstavo, da smo šli skozi zgodovino kot žrtve: nemški vladarji in plemiči naj bi nam jemali samostojnost, Vatikan duhovno svobodo, Benečani kraške gozdove, iz hlapčevstva pa naj bi se dvignili le kot kmečki uporniki, protestanti in partizani. V resnici smo bili Slovenci in ljudje, živeči na Slovenskem, vedno pomembni sooblikovalci držav in kultur, v katerih smo živeli: Jurij Slatkonja je bil prvi dunajski škof, Janez Vajkard knez Auersperg prvi minister habsburške monarhije, Jernej Kopitar pa prvi evropski filolog svojega časa.«

Dr. Lilijana Žnidaršič Golec, zgodovinarka in predavateljica na Filozofski fakulteti se zaveda, da zgodovinskih revij resnici na ljubo ni malo. »Našo novo revijo, torej »SLO«, po eni strani vidim kot nekakšno sintezo že obstoječega. Tu mislim na verodostojnost prispevkov, na vključevanje različnih delov slovenskega ozemlja, na odpiranje tem iz vsakdanjega življenja. Po drugi strani pa že zasnova naše revije – razmeroma kratka besedila in bogato slikovno gradivo – govori za to, da si želimo nagovoriti tako rekoč vsakogar.«

Dr. Anton Velušček, z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, širši javnosti bolj znan po odkritju barjanskega kolesa, dragocenost revije SLO vidi v tem, da zapolnjuje vrzel na področju poljudnoznanstvenega revijalnega tiska – vsaj na segmentu arheologije: “Glede na to, da bo prav v vsaki številki odmerjen prostor tudi arheologiji, še posebno veselim prispevkov, kjer bo v razumljivem in preprostem jeziku, z lepimi fotografijami, risbami in rekonstrukcijami, predstavljeno arheološko bogastvo Slovenije. In tega ni malo. Zasnova revije je torej priložnost, da nova arheološka odkritja in spoznanja pridejo do najširšega kroga ljudi, tako starejših kot mladine. Želeti je, da bo nova poljudnoznanstvena revija v doglednem času postala tudi neobhoden učni pripomoček na vseh slovenskih šolah osnovnega in srednjega izobraževanja.”

Več o izidu Revije SLO boste lahko prebrali v 4. številki Družine.