Naš odlomek je začetek Jezusovega poslovilnega govora učencem. Je kot testament, zadnja naročila, ki jih Jezus predaja svojim učencem, potem ko je njegovo poslanstvo blizu dopolnitve in odhaja k Očetu. Bilo je po zadnji večerji, po umivanju nog, gesti sklanjajoče se ljubezni; po Judovi odločitvi za izdajstvo; po napovedi Petrove zatajitve. Učenci so čutili, da se pripravlja nekaj hudega, in so bili v veliki stiski.

Da nas stiska ne zaustavi

Kaj ob tem Jezus učencem polaga na srce? Naj vztrajajo v veri v Boga in vanj.

Da nas v življenju stiska ne zaustavi, posrka ali preplavi, je potrebna vera v Kristusa. On je brezpogojno v vsem z nami, saj se je do konca in ves izročil v človeškost ter nam odstira resnico Boga, da je dobri Oče. Za nas je že pripravljeno bivališče v Očetovi hiši. To pomeni, da nam je že zagotovljena Božja ljubezen. Ne prislužimo si je sami, pač pa nam je podarjena v Odrešeniku. Na nas je, da jo sprejemamo.

Iz izkušnje vemo,...