Biti prvi, biti zadnji, biti pošten ali nepošten, imeti dar samoobvladovanja ali odsotnost tega daru. Aktualne teme ali aktualen duhovni boj, ki se odvija na polju človeških src in misli. Morda se nam na "prvo žogo" zdi, jaz pa s tem nimam težav, a vendar je ta skušnjava zasidrana v človeško meso, da ji praktično težko uidemo.

Krepost, ki se znajde na polju korupcije in relativnih misli, bo prej ali slej napadena z vsemi topovi. Zakaj? Ker je krepost živega človeka pokvarjenim ljudem v izpraševanje vesti ali v zavedanje, da so morda nekoč tudi sami bili bolj krepostni, potem pa so se vdali skušnjavam in se pokvarili. Najbolj srečni so, če so tudi ljudje okoli njih pokvarjeni, ker lahko uporabijo otroško frazo: saj so tudi oni taki. Opravičiti sebe, svoje padce, svoje grehe s padci in grehi drugih, to je izjemno priljubljeno in morda malce pomirjujoče za nek čas. A človek v srcu čuti, da ni prav. Če temu dodamo še relativističen pogled na greh, potem je evangelij res človeku naporen in tuj oz. ne gre v korak s časom. 

Ampak evangelij ni zato, da bi šel v korak s časom, ampak da bi čas posvečeval.

Ampak evangelij ni zato, da bi šel v korak s časom, ampak da bi čas posvečeval, da bi v to človeško posijalo Božje. To Božje pa ni spreminjajoče, ampak večno, zato je Janezov klic k spreobrnitvi aktualen vedno in za vsakega. Če se zaveš, da je ta klic namenjen tudi tebi, potem si na poti odrešenja, če pa meniš, da ta klic ni namenjen tebi, potem si na poti pogube in lahko samo upaš, da obstaja neka darujoča duša, ki moli in se posti, žrtvuje za zakrknjene grešnike, da bo tudi nate posvetil Božji žarek spreobrnjenja, žarek zveličanja.

Model in najlepši zgled darovanja, postavljanje sebe na zadnje mesto, sta Jezus in Devica Marija. Marijin 'zgodi se' in Jezusovo ponižno sprejetje odrešenjskega dela nam na nov in vedno svež način v naš čas prinašata Božje. Takšen je Božji način.

Prepirljivost in nevoščljivost, častihlepnost, ljubosumje so posledice greha in v ta svet prinašajo ogromno gorja. Jezus nam čisto očitno pove, da s tem ni zadovoljen, ampak nam daje zgled otroka, ki je znamenje: preprostosti, nepreračunljivosti, nemoči in odvisnosti od drugega. Od otroka ne boš deležen zvez in poznanstev, ampak njegove pristnosti.

Jezus nam daje zgled otroka, ki je znamenje: preprostosti, nepreračunljivosti, nemoči in odvisnosti od drugega.

Dragi bratje, drage sestre. Svetniki so nam zgled, kako so se borili proti različnim skušnjavam. Tudi takšnim: biti prvi. Jezus nas vabi, da se proti skušnjavam častihlepja borimo s sveto spovedjo. In k temu moramo drug drugega spodbujati.

Tudi blaženi Slomšek nam je zgled v tem, kako se je trudil ljudi spodbujati h krepostim. Želel je, da bi tudi druge vneli za Kristusa, zato je večkrat poudarjal: "Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti!" Razmetati ni težko, pospraviti veliko težje. Pokvariti ni težko, popraviti veliko težje. Vneti za dobro, za kreposti, za Božje; to je izziv. Odziv na ta izziv je v današnjem svetu pravo junaštvo, saj od nas zahteva, da se postavimo k nogam njega, ki je krotak in iz srca ponižen.

Članek je bil objavljen v reviji Oznanjevalec (4/2024).