Vsak dan smo na poti, morda se peljemo prav mimo kraja, kjer je ugasnilo življenje. Na vse, ki so umrli ali se poškodovali na cesti, se skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci spomnimo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč tretjo nedeljo v novembru in v dneh prej.

Koordinator in nosilec aktivnosti v Sloveniji je Zavod Varna pot, ki pod okriljem Organizacije Združenih narodov (OZN), Svetovne Zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) tradicionalno, tokrat dvanajstič zapored, organizira aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.

Aktivnosti podpira tudi Slovenska karitas.

Maša za žrtve prometnih nesreč

Številne aktivnosti po različnih slovenskih krajih in drugod potekajo med 12. in 18. novembrom. V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja bo maša za žrtve prometnih nesreč v nedeljo, 18. novembra, ob 10.30. Pri maši bodo sodelovali ambasadorji zavoda Varna pot.


Žrtvam prometnih nesreč so se v četrtek, 15. novembra, poklonili ob spomeniku žrtvam prometnih nesreč na Novih ljubljanskih Žalah.

Prispevajmo svoj delež k izboljšanju varnosti v cestnem prometu

Letošnje aktivnosti potekajo pod sloganom Če bi ceste spregovorile. Prispevajmo svoj delež k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Z aktivnostmi se spominjamo žrtev, hkrati pa želijo organizatorji spodbuditi državo k izvajanju nacionalnih programov, povezati žrtve prometnih nesreč po vsem svetu in opozarjati na posledice prometnih nesreč.

Menijo namreč, da pomanjkanje informacij o žrtvah prometnih nesreč ustvarja med ljudmi ravnodušnost in da je molčanje del kolektivnega zatiskanja oči pred resnico. S spominom in javnim pogovorom o žrtvah prometnih nesreč ustvarjajo skupno preventivo.

Od osamosvojitve na slovenskih cestah umrlo več kot 7.400 ljudi, skoraj 283.000 je bilo hudo poškodovnih

Letno po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) na cestah po svetu umre približno 1,24 milijona ljudi, dnevno okrog 3.400. Poškoduje se jih okoli 50 milijonov, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih.

Skoraj 60 odstotkov umrlih na cestah je starih od 15 do 44 let.



Po podatkih Evropske komisije je na cestah v EU leta 2017 umrlo 25.250 tisoč ljudi (v letu 2016 25.964), poškodovalo pa se je 1,8 milijona ljudi.

Slovenske ceste so od leta 1991 do 2018 zahtevale 7.435 življenj, 282.969 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo, navajajo na spletni strani Slovenske policije. Analizo stanja varnosti slovenskih cest podaja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, ki je pripravila tudi zemljevid prometnih nesreč, na katerem je mogoče najti lokacije, vzroke, čas in posledice prometnih nesreč na slovenskih cestah.

Z zemljevida je mogoče razbrati, da je lani v Sloveniji prometno nesrečo povzročilo kar 1.352 alkoholiziranih voznikov, zaradi katerih je šest ljudi umrlo, 56 pa se jih je huje poškodovalo.



Zgodovina svetovnega dne

Simbol spomina na žrtve prometnih nesreč je črna pentlja. Prvič je zaznamovanje spomina na žrtve prometnih nesreč že leta 1993 organizirala britanska nevladna organizacija Road Peace. Nato je aktivnosti ob evropskem dnevu spomina podprlo Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč (FEVR). Z idejo francoske nevladne organizacije Esperanza – prižiganjem lučk v spomin in sloganom Spomni se in premisli je gibanje dobilo nov zagon in se razširilo po vsem svetu.

V letu 2005 so gibanje podprli tudi Združeni narodi, leta 2007 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na podlagi Resolucije ZN 60/5 imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. V letu 2011 je aktivnosti podprl tudi Evropski parlament.

Na pobudo Zavoda Varna pot je skupaj z vladnimi in nevladnimi organizacijami svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč leta 2007 prvič zaznamovala tudi Slovenija.

Foto: Tatjana Splichal, Zavod Varna pot