Besede iz naslova, ki jih je v svojih Spominih zapisal potopisec, zgodovinar, glasbenik in duhovnik Josip Lavtižar (1851–1943), so verjetno ključne pri razumevanju razlogov, zakaj je (bil) kljub široki dejavnosti in obsežni zapuščini v slovenskem prostoru prezrt. Zdi se namreč, da spomin na Lavtižarjeve dosežke živi le v njegovi rojstni občini. Njegovo ime nosi kranjskogorsko kulturno-prosvetno društvo, ki vsako leto prireja tradicionalne Lavtižarjeve dneve, posvečene kulturi. V občini nanj spominjata še doprsna kipa pred cerkvijo v Kranjski Gori in pred cerkvijo v Ratečah. Njegova raznobarvna ostalina in aktivno delovanje na različnih področjih sta poleg 170. obletnice rojstva zagotovo dovolj velika razloga, da mu v tej rubriki namenimo nekaj besed.

Čeprav brez želje po primerjavi našega protagonista z drugimi takratnimi ustvarjalci ali gorohodci se je pri raziskovanju Lavtižarjeve dediščine kar sama ponudila misel, da je razlog za njegovo neprepoznavnost poleg odročnosti...