V številki 1 ČZN (2023) so objavljeni štirje prispevki. Boris Golec je objavil drugi del prispevka o koreninah škofa Slomška po materini strani. Oskar Habjanič je raziskal vzpon in propad čevljarskega industrialca Antona Kleinschustra (1823–1908) v Mariboru. Matjaž Klemenčič in Jernej Zupančič, pišeta o stoletju slovenske manjšinske politike.

Marjan Toš je osvetlil osebnost Janka Žela, Maistrovega borca, narodnjaka in prosvetnega delavca. Ines Voršič razmišlja o slovenski kulinarični dediščini kot izhodišču za razvijanje poimenovalne zmožnosti na razredni stopnji.

O škofu Vekoslavu Grmiču ob 100. obletnici njegovega rojstva

Številki 2–3 ČZN (2023) je tematska, posvetili so jo škofu Vekoslavu Grmiču ob 100. obletnici njegovega rojstva. Objavljenih je trinajst prispevkov. Srečko Reher je šel po sledi nekaterih postaj, ki so zaznamovale življenjsko pot, dejavnosti in ustvarjalne izzive Vekoslava Grmiča. Franc Čuš je prikazal kulturno-duhovno okolje, iz katerega je izšel dr. Vekoslav Grmič. Marko Jesenšek je osvetlil slovenski jezik od Slomška do Grmiča. Avguštin Lah je prikazal teološke in bivanjske poudarke v nekaterih razpravah Vekoslava Grmiča. Peter Kovačič Peršin razglablja o pomenu Grmičeve socialne misli in delovanja. Marjan Žnidarič se je poglobil v Grmičeve zgodovinske spise s posebnim poudarkom na »narodnoosvobodilni borbi« 1941–1945. Srečko Reher je prikazal revijo Znamenje v Grmičevem ustvarjalnem opusu.

Kip pomožnega škofa Vekoslava Grmiča pri Svetem Juriju ob Ščavnici. FOTO: Ivo Žajdela

O tragičnosti položaja in delovanja pomožnega škofa Grmiča

Vincenc Rajšp je osvetlil Grmiča v vrsti slovenskih duhovnikov, ki so se ukvarjali s slovenskimi protestanti 16. stoletja. Fanika Krajnc Vrečko piše o Grmičevem dialoškem duhu v pokoncilskem ekumenizmu. Tone Peršak razmišlja o tragičnosti položaja in delovanja pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Janko Bohak je podal teoretične osnove poskusa izoblikovanja psihološkega profila škofa dr. Vekoslava Grmiča. Igor Černe piše o Grmiču skozi oči svetovnonazorske ateistke. Rudi Rizman je svoj prispevek naslovil Kaj si dolgujejo predniki, mi in zanamci?

Sledijo zapisi o Grmičevem letu, Matija Remše je napisal nekaj kratkih prebliskov spomina na škofa Grmiča, Srečko Reher je objavil In memoriam – prireditve in zapisi o humanistu škofu dr. Vekoslavu Grmiču po njegovi smrti, Marjan Toš pa besedilo Vekoslav Grmič – škof pričevalec.

Nemška kolonizacija kamniškega okrožja v letih 1941–1945

V številki 4 ČZN (2023) so objavljeni štirje prispevki. Marko Motnik piše o nemških pesmih Daniela Lagkhnerja (1606). Marjan Toš je osvetlil osebnost dr. Frana Zavrnika, utemeljitelj jugoslovanske hematologije (1888–1963). Mateja Ratej pod naslovom »Bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče« piše o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Damjan Hančič je šel po sledi nemške kolonizacije kamniškega okrožja v letih 1941–1945.

O začasni ukinitvi hrvaško-slovenske župnije v San Franciscu

V reviji Zgodovina za vse, izdaja jo Zgodovinsko društvo Celje, je v številki 2 (2023) objavljenih sedem prispevkov. Boris Golec piše o »izobčencu« iz Valvasorjeve rodbine in njegovih dveh morganatskih zakonih. Mojca Šorn je osvetlila Medno, od mestnega kopališča do otroškega letovišča. Julija Šuligoj je pod naslovom »Slepemu se pač olajša njegova tuga najbolj s tem, da se mu ustvarijo pogoji za kolikor mogoče samostojno preživljanje.« raziskala godovino izobraževanja slepih in slabovidnih otrok na Slovenskem v Zavodu za slepe in slabovidne v 20. stoletju. Gašper Mithans piše o začasni ukinitvi hrvaško-slovenske župnije v San Franciscu in izzivih etničnega katolicizma v ZDA.

 Objavili so še tri zapise. Milko Bizjak piše o Janezu Frančišku Janečku in celjski baročni orglarski delavnici, Urh Ferlež pod naslovom »Zdaj pa poglejmo sad modernega liberalizma« o misli Antona Mahniča v njegovem pariškem potopisu, Franc Križnar pa o uglasbenem Kajuhu.