Foto: Tatjana Splichal

Papež Frančišek je 22. septembra sprejel več kot 400 predstavnikov in članov italijanskega časnikarskega društva, med njimi prave časnikarske zvezde. V nagovoru jih je pozval k odgovornemu opravljanju zahtevnega dela, pri katerem naj ljubijo resnico in spoštujejo človekovo dostojanstvo. »Časnikarstvo ne sme postati uničevalno orožje, ki zadeva posameznike in celo narode,« je posvaril. Širjenje klevet in očitkov je oblika terorizma.

Čeprav tisk in televizija razmeroma izgubljata v primerjavi z digitalnimi javnimi občili, so dobri časnikarji prej ali slej »temeljni kamni« za življenje in življenjskost svobodne in pluralistične družbe. Malo poklicev ima namreč tako močan vpliv na družbo kot prav časnikarji, ki imajo zaradi tega veliko odgovornost. Časnikarstvo je »poklicanost«, njegov namen je rast človekove družbene razsežnosti in prispevek k ustvarjanju resničnega meščanstva. Predstavniki tega poklica so zato varuhi temeljev, na katerih je zgrajena demokratična družba.

Časnikarji morajo »ljubiti resnico« in jo s svojim delom »izpričevati«. Pri tem ne gre za to, ali so sami verni ali ne, odločilno je, da je časnikar sam do sebe in do drugih pošten.

Kolikor je mogoče, se morajo približati dejstvom, namesto da pišejo o stvareh, o kateri se ve, da niso resnične. Zvestoba resnici in neodvisno poročanje sta velika vrednota.

Nikoli se ne smejo uklanjati političnim ali gospodarskim interesom. Vsi diktatorji so poskušali imeti javna občila pod nadzorom in za časnikarstvo postaviti nova pravila.

Papež Frančišek je časnikarje posvaril, naj ne širijo strahov pred preseljevanjem, ki sta ga povzročili lakota in vojna. Namesto da podleže »skušnjavi«, da bi s sredstvom jezika razpihal tleče konflikte in delitve v družbi, naj časnikarstvo pospešuje spravne procese in prispeva h »kulturi srečanja«.

Papež je udeležencem srečanja še priporočil spoštovanje človekovega dostojanstva. Da časnikarji kritizirajo in obsojajo nepravilnosti, je »zakonito«. Danes objavljeni članek jutri zamenja drugi. Po krivici osramočeno osebo »pa se lahko za vedno uniči«. »Spoštovanje človekovega dostojanstva je pomembno v vsakem poklicu, v časnikarstvu še posebej, kajti za vsakim poročilom, vsakim doživetjem so ljudje,« je opozoril papež. Gre za »druge, njihova življenja in občutke«.