V Izraelu se veliko katoliških škofov nahaja v osamitvi zaradi virusa korona, potem ko so se vrnili iz Italije, kjer so se udeležili srečanja v Bariju, poroča Radio Vatikan. Odpovedano je bilo tudi plenarno zasedanje katoliških ordinarijev Svete dežele. Apostolski administrator latinskega patriarhata v Jeruzalemu je za spletni portal Vatican News spregovoril o postnem času, ki ga ponekod živijo v popolni izolaciji, kot na primer v Palestini.

P. Pierbattista Pizzaballa, apostolski upravitelj latinskega patriarhata v Jeruzalemu, je na vprašanja za spletni portal Vatican News odgovarjal v karanteni. Pojasnil je, kako je virus korona prisilil Izrael, da je za velik del katoliških škofov odredil štirinajstdnevno osamitev, potem ko so se vrnili iz italijanskega Barija, kjer so se med 19. in 23. februarjem udeležili srečanja o Sredozemlju. Zaradi previdnostnih ukrepov je bilo odpovedano tudi plenarno zasedanje katoliških ordinarijev Svete dežele, predvideno za 10. marec, namenjeno pa bi bilo vprašanju pripustitve k zakramentom vernikov, ki niso katoličani.

Dostop do zakramentov je zelo praktično in ne teoretično vprašanje

Zasedanje »je bilo prestavljeno za nedoločen čas zaradi praktičnih razlogov, ne zaradi ideološke izbire, glede na to, da nas je velik del v karanteni,« je pojasnil p. Pizzaballa. Tema je pomembna, saj so katoličani in pravoslavni med seboj pomešani in več kot 90 % krščanskih družin je mešanih. »Dostop do zakramentov je zelo praktično vprašanje, ne teoretično. V naših cerkvah vsi prejemajo obhajilo, a to ne predstavlja tako velikega problema; večje težave predstavlja dostop do zakramentov, kot je zakonska zveza: vedeti, kako deluje mešani zakon ali kako vzgajati otroke. Gre za vidike, ki so jih doslej živeli ločeno, toda odkar so družine vedno bolj mešane, je treba določiti skupne smernice,« je zatrdil p. Pizzaballa in dodal, da bodo o tem razpravljali na zasedanju, ko ga bodo pač lahko izvedli.

P. Pizzaballa je spregovoril tudi o tem, kako v času širjenja virusa korona živijo postni čas v Sveti deželi. Na območju škofije je čutiti »nekoliko shizofrenične razmere«: »V Jordaniji živijo normalno: postni čas se je začel en teden pozneje, saj kot pravoslavni sledijo julijanskemu koledarju. Dogajanje je običajno, s tradicionalnimi križevimi poti, spokornimi mašami, postne postaje po župnijah. Palestina pa je močno ovirana zaradi virusa: cerkve so odprte samo za osebno češčenje, maše so dovoljene samo za skupine, ki ne presegajo dvajset oseb, in morajo biti na prostem. V Izraelu imamo srednjo pot, čakamo na ukrepe. V Jeruzalemu smo začeli z obredi bogoslužja svetega groba, ki so osrednji ne samo v škofiji Jeruzalem, ampak tudi v Galileji v Nazaretu.«

»Lepa priložnost, da sem več molil«

Ta dramatični trenutek je lahko priložnost za vnovično odkritje posta in molitve. P. Pizzaballa pripomni, da je v Sveti deželi post zelo v ospredju in predstavlja pomemben del krščanskega življenja. Enako je z bogoslužno molitvijo, pri čemer izpostavi, da so v tem posebnem trenutku duhovniki povabljeni, naj veliko molijo z družinami. Pojasni tudi, da je politika na tamkajšnjem območju vedno dala priložnosti za molitev in spreobrnjenje. Že dolgo časa ustvarja številne trpeče razmere, pri čemer izpostavi predvsem palestinski narod: »To ni nekakšna postna novost, ampak gre za postni čas, ki traja že leta. V sedanjem času pa je priložnost, da si zares zastavimo določena vprašanja.«

Štirinajstdnevna karantena se bo za p. Pizzaballo zaključila v petek. Izkušnjo opisuje z naslednjimi besedami: »Lahko rečem, da je bila to zame lepa priložnost, da sem več molil, bil doma in opravil stvari, ki sem jih prelagal zaradi preveč obveznosti. Upočasniti ritem je dobro. Lahko sem premišljeval o tem, kar se dogaja v naši skupnosti, in še bolj zorel v občutku solidarnosti do žrtev tega strašnega virusa.«

Nova navodila SŠK: Dovoljene so maše z do 100 verniki; verouk odpovedan