Zdravništvo je v januarju po nekajletnih pogovorih v ozadju začelo s stavko. Stavko, ki je zaradi zakonskih omejitev daleč od pravega pomena besede. Pomanjkanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev, prevelike delovne obremenitve, neustrezni delovni pogoji, prenizko plačilo … so izzivi praktično vseh evropskih držav.

Prave zmagovalke bodo države, ki bodo svoje zdravnike in zdravstvene delavce zadržale in privabile še tiste iz tujine. Konkretni predlogi zdravništva za učinkovite spremembe v zdravstvenem sistemu so žal že leta v predalih ministrstva. Odziv vlade in predsednika je strašljivo aroganten in ponižujoč. Namesto resnih pogovorov smo deležni medijskega stampeda, lažnih novic in ustvarjanja videza idealnega zdravstva. Stroka je v javnosti kriva za vse, čeprav praktično nihče od zdravnikov nima nikakršne možnosti odločanja. Stavka ostaja, ljudje odhajajo.

V težki dilemi med javnim in zasebnim je odgovor jasen! Seveda želimo obdržati javno zdravstvo, ki je in bo ostalo temelj dobrega zdravstva, a za krivca težav obsoditi zasebnike, je otročje. Stroka že leta kaže na zavarovalnico, ki določa, koliko storitev bo plačala in nič več. Od tod tudi izvirni greh čakalnih dob. Odhajanje medicinskih sester iz zdravstva in zdravnikov v tujino ali zasebno prakso je neposredna posledica vseh nerešenih težav iz drugega odstavka in javno zdravstvo tako počasi, a zanesljivo tone. Ob tem se le redki sprašujejo, kako lahko odlično služi gospa, ki drago prodaja rešitve za vaša jetra, ledvice in nasploh vse težave, pa čeprav je v oglasih skoraj več zavajanja kot v PR sporočilih vlade. 

Seveda želimo obdržati javno zdravstvo, ki je in bo ostalo temelj dobrega zdravstva, a za krivca težav obsoditi zasebnike, je otročje.

Medicinska stroka se je presenetljivo še bolj poenotila ob nedavnih referendumih, kjer smo enotno v en glas nasprotovali tako evtanaziji kot legalizaciji marihuane. Kot da ne bi bili zdravstveni izzivi na področju paliativne oskrbe, samomorov in zdravljenja številnih odvisnosti dovolj sami po sebi. Pomilovanje naših opozoril o izjemno slabih izkušnjah iz tujine ob legalizaciji evtanazije in marihuane je vzbudilo globoko razočaranje med delavci v zdravstvu. Kje je sedaj »poslušanje stroke«? Vsak od nas je namreč strokovnjak na svojem področju. Samo vladujoči očitno na nobenem.

Slednji pritlehno vzpodbujajo nestrpnost in nasilje nad zdravstvenimi delavci. Vse od spletnih komentarjev in obrekovanja do kričanja in nasilja na urgenci in v ambulanti. Več kot 7.500 zbranih podpisov za vložitev spremembe Kazenskega zakonika za preganjanje nasilja nad medicinskimi sestrami, zdravniki itn. po uradni dolžnosti je jasen signal, da je dovolj in da v zdravstvu vre. Po malem in z vladno medijsko pokrovko, ki skrbno skriva mehurčke in izparelo vodo.

Namesto resnih pogovorov smo deležni medijskega stampeda, lažnih novic in ustvarjanja videza idealnega zdravstva.

Sijajna podoba sončnega kralja kot nekoč zaslepljujoče skriva pritiske, manipulacije in žalostne zgodbe navadnega človeka. Zdravnika, medicinske sestre, ki ne zmore več, bolnika, ki bo prišel na vrsto čez dve leti, umirajočega, ki bi mu raje ponudili »trajno rešitev« kot pa paliativno pomoč. Zdravstveni delavci bomo vedno naredili vse za našega bolnika. Da bomo to lahko delali najbolje in najbolj varno, je odgovornost vsakega od nas. Za začetek na volitvah in pri kritičnem presojanju novic.

Komentar je objavljen v novi številki tednika Družina (29/2024).