Carpaccieve slike so okno v svet Božjega
Carpaccieve slike so okno v svet Božjega
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so danes predstavili tri velike restavrirane Carpaccieve slike: Marijo z Detetom na prestolu in svetniki, Darovanje Jezusa v templju in Pokol nedolžnih otrok. Slike iz začetka 16. stoletja, ki jih je beneški mojster Vittorio Carpaccio naslikal prav za koprsko stolnico in jih štejemo med najlepša umetniška dela iz tega obdobja pri nas, so bile od leta 2015 v Restavratorskem centru ZVKDS, kjer jih je skupina strokovnjakov pod vodstvom restavratorke Barbke Gosar Hirci po strokovnih postopkih obnovila in spet sijejo v svojem prvotnem sijaju. Jutri bodo slike odpeljali v Koper, v nedeljo, 9. decembra, pa bo škof Jurij Bizjak pri dopoldanski maši (ob 10. uri) slike blagoslovil.
Vittorio Carpaccio, Darovanje Jezusa v temlju, (1923) v restavratorski delavnici Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tik preden so jo odpeljali v koprsko stolnico (fotografije: Tatjana Splichal)
Sveti pogovor, Darovanje Jezusa v temlju in Pokol nedolžnih otrok
Renesančni slikar Vittorio Carpaccio je mojstrovino Marijo z detetom na prestolu in svetniki za koprsko stolnico naslikal leta 1516 po naročilu tedanjega škofa Bartolomeja Assonica. Čeprav so koprsko stolnico v naslednjih stoletjih barokizirali, je oltarna slika Sacre conversione, Sveti pogovor – danes sliko poznamo pod imenom Marija z Detetom na prestolu in svetniki, platno v višino meri skoraj štiri metre, v širino pa tri – še vedno dragoceni del opreme koprske stolnice. Ob 500 letnici nastanka slike so v Kopru leto 2016 razglasili Carpaccievo leto in v tistem času so začeli pospešeno restavrirati tudi drugi dve sliki, Darovanje Jezusa v templju in Pokol nedolžnih otrok (iz leta 1523), ki sta bili stoletja del orgelske omare, zadnja desetletja pa sta bile na stenah koprske stolnice. Po treh letih so restavriranje slik končali. »Mi jih bomo v restavratorski delavnici kar pogrešali, tri leta smo delali na njih,« je dejala Gosar Hircijeva in pristavila, da se jih bodo razveselili v koprski stolni župniji, kjer čaka na poseg še največja od Carpaccievih slik. Poleg štirih umetnin, ki so ostale v koprski stolnici, je Carpaccio za obalne cerkve na današnjem slovenskem ozemlju naslikal še šest drugih umetnin, ki pa so jih Italijani, kot še okrog sto umetniških del neprecenljive vrednosti drugih slikarjev, med drugo svetovno vojno odpeljali, boj za njihovo vrnitev pa še kaže konca.
Vsak košček je odkril nekaj lepega, novega, pristnega
Predstavitve treh restavriranih Carpaccievih del se je poleg direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jerneja Hudolina, vodje službe za kulturno dediščino Roberta Peskarja, vodje službe za razvoj Damjane Pečnik, restavratorke Barbke Gosar Hirci in drugih restavratork udeležil tudi koprski stolni župnik Primož Krečič. Da so Carpaccieve slike pred tremi leti sprejeli v Restavratorski center je po njegovih besedah milost: »Ena najlepših umetnosti bo spet nazaj v naši stolnici. Slike niso samo umetnost, ampak so okno v svet Božjega. Slike pomagajo vstopiti v svet Božjega.«
Župnik Krečič je od blizu spremljal restavriranje slik, večkrat je obiskal strokovnjake pri delu v delavnici. »Odkril sem, kaj pomeni, če je umetnina prvovrstna. Tudi če je zanemarjena, umazana, poškodovana, premazana … lahko vstopamo vanjo in odkrivamo globino, saj je vsak košček odkril nekaj lepega, nekaj pristnega, nekaj novega. To je tudi sporočilo za duhovnost: če človek živi pristno, če ima pristen temelj, tega umazanija ne prekrije, ko pogledamo v globino, zasije. Če pa ni nič, ne zasije nič. To je moja ugotovitev ob teh slikah,« je dejal župnik Krečič.
Vodja restavratorskega dela na treh Carpaccievih slikah Barbka Gosar Hirci
Restavrirana slika beneškega mojstra Vittoria Carpaccia, Sveti pogovor (leto 1516) v Restavratorski delavnici ZVKDS decembra 2018
Ob koncu leta evropske kulturne dediščine, ki je bilo po besedah Damijane Slabe in Damijane Pečnik »izjemno bogato in uspešno«, saj so kulturno dediščino širši javnosti po besedah Hudolina »prikazali ne le kot prestiž, ki zavira razvoj, in strošek, ampak kot velik duhovni kapital in priložnost«, so predstavili še monografijo Mostovi, prvo knjigo iz zbirke Naša dediščina.