V založbi Družina smo obogatili ponudbo in poskrbeli za zelo različne bralce. Navdušeni bodo ljubitelji znanosti in tehnologije, čarobnosti in raznovrstnega smeha - smejemo se pa radi vsi, kajne?

Čarobno drevo: Rdeči stol

V zbirki Čarobno drevo je izšla prva knjiga uspešnega poljskega pisatelja, režiserja in scenarista Andrzeja Maleszke Rdeči stol. Prav ta zbirka je najbolj prodajana na Poljskem, prevedena je v številne jezike. Knjiga Rdeči stol je prejela nagrado IBBY za najboljšo knjigo leta 2009. Dve leti prej pa je bil po njej posnet film, ki je bil nagrajen z emmyjem, sledila pa mu je še televizijska serija. Ko boste doživeli neverjetno potovanje in si zaželeli še več čarobnosti, bo v naši založbi izšla druga knjiga omenjene zbirke Skrivnost mostu.

Ko je mogočno drevo padlo in so iz njegovega lesa začeli izdelovati predmete, je nastal tudi čarobni rdeči stol, ki izpolni vsako željo. Tri otroke bo popeljal v svet pustolovščin, čarobnih doživetij in hkrati novi odkritij, medtem ko bodo poskušali rešiti svoje začarane starše. V knjigi so čudovite barvne ilustracije, ki bodo še podžgale otroško domišljijo.

»Gozdarji so deblo odpeljali na žago in ga razžagali na deske. Iz lesa so izdelali na stotine različnih predmetov, v vsakem izmed njih je ostal delček čarobne moči. Tako se je v običajnih predmetih skrivala moč, kakršne svet še ni poznal. Razposlali so jih po trgovinah, in od tistega dne so se po vsem planetu začele dogajati neverjetne reči,« piše v uvodu knjige.

Smeh je pol zdravja 3

Vsak teden vas na zadnji strani Družine nasmeji Janez Gril. Zdaj je svoje šale, ki smo jih v tedniku brali leta 2013, zbral v že tretjo knjigo Smeh je pol zdravja. Tudi to je ilustrirala akademska slikarka Karmen Smodiš. Gril smeši vse od papežev, škofov, duhovnikov, redovnic in redovnikov do običajnih vernikov, pri katerih se spotakne predvsem ob zakonce.

Obenem pa nam svetuje, naj bomo ljudje, ne šimpanzi ali kobre. Človeški možgani naj bi namreč bili sestavljeni iz treh delov: »En del skrbi za telesno preživetje in ima lastnosti, ki so podobne kači kobri. Ko se človek čuti ogroženega, se brani, sika in pika kot kobra. Drugi del pokriva naša čustva in je v odnosu do drugih podoben šimpanzu. Rad nastopa in komaj čaka, da mu kdo ponudi banano ali da kakšen drug povod, da lahko reagira. Burno in silovito, kot se opici spodobi. Tretji del možganov skrbi za razum in naše ravnanje. Ta del je značilen za človeka. Dokler nas torej vodijo razumski ali človeški možgani, je naše življenje umirjeno, lepo in osrečujoče. Če pa ljudje dopustimo, da nas vodijo šimpanzi ali kobre, so naši medčloveški odnosi nemogoči in življenje nevzdržno. Vsak izmed nas je lahko vse troje: človek, šimpanz ali kobra! Čudežno zdravilo, ki pomaga v takšni preizkušnji, sta smeh in dobra volja!«

Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji

Ljubitelje znanosti pa v dobro voljo spravijo tudi razkrivanje skrivnosti, kako je kaj narejeno, kdo je kaj izumil, zakaj in kako se je to zgodilo. V knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji so prestavljeni izseljenci in njihovi potomci, ki so si v Ameriki zgradili uspešno kariero, hkrati pa prispevali k boljši družbi s svojimi idejami, izumi, voljo in vztrajnostjo. Knjiga poleg njihovega predanega dela razkriva tudi njihove življenjske zgodbe. K obširnemu delu je takrat še študenta Edija Gobca v petdesetih letih prejšnjega stoletja spodbudilo zbadanje sodelavcev, češ da Slovenci nimamo uspešnih posameznikov. Raziskava je pokazala drugačno sliko.

Naštejmo jih le nekaj: pomembno vlogo pri razvoju satelitov za vremenske napovedi je imel John A. Hrastar, mikrovalovnih pečic dr. Robert Pucel, čistilnih naprav dr. Miloš Krofta, tiskarskih strojev Martin in Ana Hozjan, vodilni izumitelj prvega znanstvenega žepnega kalkulatorja pa je bil dr. Franc Rode. Slovenci so sodelovali tudi ob začetku množične proizvodnje letal – Maks Stupar, ob lunarnem vozilu – Albert Volk, pri boeingu 747 – Joseph Sutter, pri razvoju poliestra – Joseph L. Vodonik – in plastike, ki je desetkrat močnejša od jekla – dr. Dušan C. Prevoršek. Avtomobil prihodnosti je izum Johna Bucika, dr. Carol Kovac pa je povezala medicino s (super)računalniki.

Že na prvi pogled se vidi, da so nekateri Slovenci spremenili svoja imena in/ali priimke, pa ne zato, ker ne bi bili ponosni na svoje korenine, temveč zato, da bi jih Američani pravilneje izgovarjali ali iz kakšnega drugega praktičnega razloga.

»Upam, da bo tudi to delo vsaj malo pomagalo dvigati zdravo slovensko narodno zavest, ponos in rodoljubje (patriotizem, ne nacionalizem!) med Slovenci, zlasti med našo mladino, med tujci pa slovensko razpoznavnost in ugled. Pozorni bralec lahko iz številnih zgodb nekoliko spozna življenje in boj Slovencev v Ameriki, spozna pa tudi, kaj so pogoji za uspeh – ne le uspeh posameznika, ampak tudi širše skupnosti,« je zapisal avtor.