Med najbolj priljubljenimi romarskimi potmi v Evropi je gotovo romarska pot sv. Jakoba, t. i. Camino, ki vodi v španski Santiago de Compostela, kjer stoji osrednje svetišče, posvečeno svetemu apostolu Jakobu. Ta romarski cilj vsako leto obišče najmanj milijon romarjev. Romarsko pot sv. Jakoba poznamo tudi v Sloveniji, ena od starodavnih vej te poti pa je zelo priljubljena na sosednjem Hrvaškem.

Bratovščina sv. Jakoba na Hrvaškem je bila uradno registrirana leta 2015. Njeni člani z veseljem spodbujajo romanje po hrvaškem »Caminu«, ki obsega 3.000 kilometrov. Tajnik združenja, Vedran Pražen, je delovanje bratovščine predstavil v pogovoru za katoliški spletni portal CNA.

Na zemljevidu Evrope, ki ga križajo poti sv. Jakoba, je bila Hrvaška dolgo časa ena redkih držav, ki ni imela sodobnih Jakobovih poti.

Kot je pojasnil, sprva niso vedeli, da bodo stopali po sledeh svojih srednjeveških prednikov. S skupino ljudi, ki jih je zanimala zgodovina romanja na hrvaških tleh, so začeli raziskovati in kmalu so ugotovili, da so s Hrvaške v Santiago de Compostela romali že v zgodnjem 13. stoletju: »Zapisi segajo v leto 1203. Našli smo tudi dokaze o letnih srečanjih Bratovščine sv. Jakoba iz 15. in 14. stoletja.«

Kljub temu, da je imela Hrvaška dolgoletno tradicijo, pa je bila država komajda vključena v »špansko romarsko listino« – spominski dokument, ki se žigosa ob vsaki nočitvi na romanju proti Composteli. »Na zemljevidu Evrope, ki ga križajo poti sv. Jakoba, smo bili ena redkih držav, ki ni imela sodobnih Jakobovih poti,« je pojasnil Pražen.

Poti sv. Jakoba po Evropi. FOTO: Bratovščina sv. Jakoba, Hrvaška

Camino vedno bolj priljubljen

Oživljanje Jakobove poti ali »Camina« se je začelo konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bile te romarske poti skoraj pozabljene, potem ko jih je zaprla vojna s Španijo. K priljubljenosti Camina je pripomogel papež Janez Pavel II., ko je leta 1982 obiskal Santiago de Compostela. Nekaj let pozneje, leta 1989, je v Santiagu organiziral svetovni dan mladih in celo sam prehodil nekaj kilometrov do bazilike.

Odtlej se je romarska pot sv. Jakoba širila. V zadnjih nekaj desetletjih so bile o njej napisane številne knjige in posneti filmi, ki temu priljubljenemu romanju dajejo še večjo prepoznavnost.

Camino v južni Istri. FOTO: Bratovščina sv. Jakoba, Hrvaška

Obnova hrvaškega Camina

Bratovščina sv. Jakoba na Hrvaškem je začela znova vzpostavljati pozabljene poti, tudi z ustanovitvijo projekta »Camino Croatia«. Prvi korak, v pogovoru za CNA pojasnjuje Pražen, je bil »umestitev vseh cerkva in svetišč, posvečenih sv. Jakobu na Hrvaškem, na zemljevid«, z risanjem poti iz različnih smeri države, s ciljem v Composteli. Skupna razdalja je bila ocenjena na okoli 3.000 kilometrov.

Lani je hrvaški Camino prehodilo več kot 5.000 ljudi. Večina je bila Hrvatov, prišli pa so tudi romarji iz Južne Afrike, Kanade, Združenih držav Amerike, Avstralije, s Portugalske in iz vse Evrope.

Nato je bratovščina – ki danes šteje 42 članov, vsi so prostovoljci – začela obnavljati stare srednjeveške ceste, postavljati oznake in urejati romarsko infrastrukturo. Pri financiranju tega velikega projekta, katerega polovica je zdaj že končana, so pomagala številna krajevna turistična združenja. Pobuda se je že izkazala za izjemno uspešno.

»Lani je hrvaški Camino prehodilo več kot 5.000 ljudi. Večina je bila Hrvatov, prišli pa so tudi romarji iz Južne Afrike, Kanade, Združenih držav Amerike, Avstralije, s Portugalske in iz vse Evrope,« je povedal Pražen in pojasnil: »Nismo želeli urediti zgolj še ene poti, po kateri bi hodilo le nekaj sto ljudi, temveč smo želeli spodbuditi izkušnjo Camina za veliko večje število romarjev.« Vedran Pražen je projektni vodja hrvaškega Camina.

Camino v hrvaški Banovini. FOTO: Bratovščina sv. Jakoba, Hrvaška

Povezovanje z neznanci

Kakšna je torej izkušnja Camina na Hrvaškem?

»Kot katoličan lahko rečem, da je Jakobova pot romanje, vendar je še veliko več kot to,« za CNA odgovarja Pražen. »Camino privablja vse – ateiste, agnostike, muslimane, budiste, ljudi vseh veroizpovedi in ljudi brez vere. Izkušnja, ki jo ponuja, je globoka izkušnja, ki temelji na nečem, kar je lastno vsem ljudem in je izraženo z besedami sv. Avguština: »Nemirno je naše srce, Gospod, dokler ne spočije v tebi.«

Romarji na Caminu živijo evangeljske vrednote, pa ne zato, ker jim je to nekdo povedal, ne zato, ker so to prebrali, ampak preprosto zato, ker so te, medtem ko je človek na romanju, povsem naravno vedenje.

Romarji na Caminu živijo evangeljske vrednote, pa ne zato, ker jim je to nekdo povedal, ne zato, ker so to prebrali, ampak preprosto zato, ker so te, medtem ko je človek na romanju, povsem naravno vedenje, ugotavlja Pražen. Tudi tam, kjer ni vrhunskih prenočišč in kjer so čakalne vrste za stranišča, »med romarji vlada zanimiva vrsta sožitja«.

Zelo preprosto je z drugimi ljudmi, »tudi s popolnimi neznanci, ki ste jih srečali šele pred petimi minutami«, vzpostaviti stik in splesti globoke vezi: »Zdi se, kot da je na Caminu vsakdo najboljša različica samega sebe,« tako Pražen za spletni portal CNA.

Skupina hrvaških romarjev na cilju v Santiagu de Composteli. FOTO: Bratovščina sv. Jakoba, Hrvaška

Življenje v sedanjem trenutku

Camino človeku pomaga »živeti v sedanjem trenutku«: »Nagnjeni smo k obsedenosti s preteklostjo, predvsem s preteklimi napakami, in k skrbi za prihodnost. Na Caminu nas ne skrbi, kaj bo jutri.« Pražen se spominja, kako so ga na njegovem prvem Caminu po dveh tednih hoje s hitrostjo štiri kilometre na uro, z avtomobilom odpeljali v bližnjo vas k sveti maši: »Nenadoma sem potoval z 80 kilometri na uro … in začel sem razmišljati, kako sta naše telo in naš um ustvarjena za življenje s hitrostjo štiri kilometre na uro, ne pa 100 kilometrov na uro, kot živimo z elektronsko pošto, telefoni, sporočili, nalogami, službami, odgovornostmi – vse to je preprosto preveč.«

Na Jakobovi poti, pojasni Pražen, »živiš zelo naravno, ješ, kar ješ, spiš, kolikor spiš, hodiš, imaš zelo preproste naloge, samo vstaneš, začneš hoditi od ene točke do druge. In to je duševno tako osvežujoče, človeka resnično očisti«.

Romarska pot sv. Jakoba je na Hrvaškem vedno bolj priljubljena. FOTO: FB/Camino Croatia

Izkušnja Boga

Zanj je Camino tudi verska izkušnja. Doslej je bil priča številnim ljudem, ki so se na pot podali kot ateisti ali turisti, končali pa kot romarji in verniki. Jakobova romarska pot je »eden od načinov, kako pomagati ljudem, da pridejo k Bogu, način, ki ne deluje kot struktura ali navodilo, ampak pomaga ljudem najti lastno pot, da pridejo do lastnih zaključkov,« je prepričan Pražen.

Sem ateist, in ko sem začel hoditi, sem slišal, da ima veliko ljudi na Caminu duhovne izkušnje, vendar sem se odločil, da to ni zame. Ta drža je trajala tri dni … po treh dneh sem se začel pogovarjati z Bogom.

Nek Danec mu je pred nekaj leti predstavil svoje pričevanje. Povedal mu je: »Sem ateist, in ko sem začel hoditi, sem slišal, da ima veliko ljudi na Caminu duhovne izkušnje, vendar sem se odločil, da to ni zame. Ta drža je trajala tri dni … po treh dneh sem se začel pogovarjati z Bogom.«

Ob poudarjanju »velike duhovne lakote med romarji« in prepričanju, da »vsak posameznik hrepeni po evangeljskih vrednotah«, si Pražen želi več pobud župnij, ki bi ob poteh ponujale duhovne vsebine in formacijo. Po njegovem mnenju so lahko takšne preproste geste izjemno močne.

Del Jakobove poti vodi tudi po otoku Krku. FOTO: FB/Camino Croatia

Dogodki na hrvaškem Caminu

Bratovščina sv. Jakoba na Hrvaškem zagotavlja podporo ljudem, ki želijo prehoditi tamkajšnji Camino, poleg tega pa spodbuja tudi pobude Evropskega združenja sv. Jakoba za oživitev poti v Compostelo po vsej celini.

Oktobra 2023 je bratovščina celoten projekt hrvaškega Camina predstavila Evropskemu parlamentu v Bruslju. »Camino je prva evropska kulturna pot, ki je bila razglašena leta 1997. Gre za način spodbujanja skupne evropske dediščine in evropske istovetnosti,« je v pogovoru za CNA pojasnil Pražen.

Letos med 2. in 5. majem v Pulju prirejajo Adria Camino Festival, pomemben mednarodni dogodek, na katerem gostijo predavatelje iz številnih evropskih ustanov – Sveta Evrope, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega združenja sv. Jakoba. Udeleženci festivala si bodo premierno ogledali novi film o Caminu z naslovom »Camino, na moj način« avstralskega filmskega ustvarjalca Billa Bennetta.

Po uradnih statističnih podatkih je romarsko pot sv. Jakoba v Španiji leta 2023 prehodilo več kot 400.000 romarjev. Vendar »ta statistika vključuje le romarje, ki pridejo v Compostelo, medtem ko veliko ljudi hodi teden dni, prehodi del Camina, in nadaljuje naslednje leto,« pojasnjuje Pražen: »Stvarno gledano je Jakobovih romarjev v Španiji na leto skoraj milijon, v vseh drugih evropskih državah pa morda 30.000.«

Pražen je prepričan, da se te številke lahko še občutno povečajo: »Zmogljivosti so veliko večje.«