Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Buge waz primi«

Objava: 13. 10. 2021 / 14:31
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 13.10.2021 / 14:39
»Buge waz primi«
Ulrika Liechtensteinskega, preoblečenega v kraljico Venero, sta pri Vratih ob vhodu v Ziljsko dolino koroški vojvoda in stotnija vitezov pričakala s slovenskim pozdravom »buge waz primi, gralva Venus« / Univerzitetna knjižnica v Heidelbergu, Cod. Pal. ger

»Buge waz primi«

Slovenska zgodovina v pesemskem izročilu – pesemske sledi srednjeveške ustvarjalnosti, povezane s Slovenci

Iskanje dokazov pomena Slovencev v preteklosti je v veliki meri temeljilo na slovenskem pesemskem izročilu, to pa je poudarjalo predvsem kulturo številčno najmočnejšega dela prebivalstva, kmetov. Ob tem so bila premalo slišana ali napačno razumljena skromno ohranjena pričevanja o srednjeveški, predvsem viteški kulturi, ki je zaznamovala tudi Slovence. Gre za ustvarjalnost, povezano predvsem z gradovi, škofijskimi rezidencami, knežjimi dvori in samostani, ki kljub tujejezičnosti govori o veljavi Slovencev v tem času.

Srednjeveška ustvarjalnost družbene elite in Slovenci

Pomen območja, kjer so živeli Slovenci, je viden že v radoživi srednjeveški zbirki Carmina Burana, pri kateri so imeli pomemben delež univerzitetni študentje. V njej se kažejo povezave s sekov­sko škofijo (Seckau pri Gradcu) in s proštom Heinrichom pri Gospe Sveti na Koroškem. Iz tega časa je viden tudi neposredni vpliv ustvarjalnosti družbene elite na slovensko izročilo: s pesmijo...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh