O kriterijih ESG kot orodju za varnejšo in lepšo prihodnost

Danes se je forum začel z razpravami o prihodnosti EU in evropski vzhodni soseščini. Trajnostni kriteriji na področju okolja, sociale in upravljanja (ESG) so orodje za oblikovanje varnejše in lepše prihodnosti, je bilo slišati na današnjem Amchamovem poslovnem zajtrku v okviru BSF. Za uspeh tega procesa so potrebni vključevanje, opolnomočenje in vodenje z zgledom, so še poudarili sodelujoči. 

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (Amcham Slovenija) se je na dogodku z naslovom Okoljska, družbena in upravljaljska (ESG) načela: obveza ali trend? spraševala o vlogi kriterijev ESG v današnjem svetu. Ameriška veleposlanica v Sloveniji Jamie L. Harpootlian je uvodoma spomnila, da se pojem ESG zdi novotarija, a so se podobne zamisli o tem, kako lahko podjetja odgovorijo na potrebe ljudi in obenem delujejo družbeno odgovorno pojavile že pred skoraj 100 leti. 

Harpootlianova meni, da so ljudje prepoznali velike izzive, s katerimi se spopada človeštvo in da ta predstavljajo resna tveganja tudi za podjetja.

Matevž Frangež izpostavil pomen mladih

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, ki v ESG vidi sistem merjenja napredka na poti do boljšega sveta, je izpostavil pomen mladih, ki po njegovih besedah prinašajo čisto nove vrednote, starejše generacije pa so morda že prestare, da bi jih razumele. »Stari sistem počasi umira, a kaj bo novo, še ni povsem določeno« je ponazoril in dodal, da lahko trenutne razmere vodijo v zelo nevaren svet, zato je zelo pomembno, da imamo pozitivno alternativo. 

Fajonova izpostavila strateški pomen Zahodnega Balkana za Slovenijo

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v okviru Blejskega strateškega foruma (BSF) sporočila, da je s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom govorila o načrtovanju tristranskega srečanja ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ob tem je poudarila tudi strateški pomen Zahodnega Balkana za Slovenijo. Kot je pojasnila Fajonova, sta s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom davi »uspela spregovoriti tudi o dobrososedskih hrvaško-slovenskih odnosih«. 

Beseda je tekla tudi o vstopu Hrvaške v schengen in evroobmočje

Dogovarjala sta se tudi o vzpostavitvi trilaterale zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije po vzoru srečanj predsednikov treh držav. To naj bi pripravili že v kratkem na Hrvaškem. Sicer pa sta govorila o več odprtih vprašanjih, med drugim o vstopu Hrvaške v schengen in evroobmočje, pa tudi o energetski krizi in draginji.

Ob robu BSF se je Fajonova srečala tudi z vsemi zunanjimi ministri Zahodnega Balkana, njihovimi sodelavci in posebnimi odposlanci za to regijo, vključno z ameriškim odposlancem za Zahodni Balkan Gabrielom Escobarjem in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom. Predstavila pa jim je tudi posebnega odposlanca slovenskega zunanjega ministrstva za Zahodni Balkan Anžeja Frangeža. 

Ministrica Tanja Fajon in visoki predstavnik mednarodne skupnosti Schmidt sta govorila o razmerah v Bosni in Hercegovini. FOTO: Twitter MFA Slovenia 

»Skušali bomo najti nove pristope, ki bodo dali močno jasno politično sporočilo Zahodnemu Balkanu, da ga ne puščamo zadaj,« je zaključila zunanja ministrica pred odhodom na neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU v Pragi, kjer bodo nadaljevali razprave, začete na Bledu.

Na BSF tudi o novih pristopih k turizmu v obdobju sprememb

Turizem v obdobju po pandemiji covida-19 hitro okreva, nekatere evropske destinacije že presegajo številke iz leta 2019. A ni dovolj, da se turizem povrne na predpandemične ravni - v obdobju, ko so nestabilnost in spremembe stalnica, je treba panogo zasnovati na novo, je bilo slišati na turističnem panelu na Blejskem strateškem forumu, navaja STA. 

»Potovalna industrija v letošnji poletni sezoni doživlja preporod«

Turisti se vračajo, več evropskih destinacij že beleži številke, ki presegajo tiste iz leta 2019, je v uvodu v panel na Bledu danes stanje orisala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak.

Nestabilnost je tako tudi v turizmu nova realnost in stalnica. »Govorimo lahko celo o obdobju permanentne krize,« je ocenila Maja Pak.

A hkrati se panoga sooča s številnimi izzivi. Pakova je med drugim izpostavila podnebno krizo ter veliko pomanjkanje kadrov: »Leta nizkih plač so se vrnila kot bumerang.« Tu je še vojna v Ukrajini, ki podpihuje rast cen in stroškov, počasno je okrevanje poslovnega turizma.

Maja Pak, direktorica STO, je izpostavila izzive evropskega turizma. FOTO: Twitter Slovenia Tourism

Matjaž Han: Mir je osnova za razvoj turizma

Na poti okrevanja mora biti panoga po oceni Pakove bolj drzna, inovativna in vključevalna, izkoristiti mora nove tehnologije. Gospodarski minister Matjaž Han je v nagovoru zatrdil, da se odločevalci zavedajo pomena turizma za nacionalno, evropsko in globalno gospodarstvo. Čeprav so številke v slovenskem in evropskem turizmu letos dobre, je tudi on izpostavil izzive, kot so vojaški konflikt v Ukrajini, cene energije, podnebne spremembe ter višji življenjski stroški.

Aktualne izzive sicer naslavlja nova strategija slovenskega turizma za prihodnje sedemletno obdobje. Z novo strategijo ima slovenski turizem možnost razvoja na bolj trajnostni način, je prepričan Han. Predsednik Evropske potovalne komisije (ETC) Luis Araujo je menil, da mora turizem prevzeti vodilno vlogo in sprejemati odločitve. Izvršna direktorica Svetovne turistične organizacije pri ZN (UNWTO) Zorica Urošević pa je izpostavila nove trende, kot so daljša potovanja na manj oddaljene destinacije, želja po doživetjih v naravi ter bolj odgovorno obnašanje turistov. 

Prihodnost je v sodelovanju, v soustvarjanju prihodnosti, ki si je želimo, pa je izpostavila nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc. »Manjkajo železniške povezave, nočni in hitri vlaki, države članice EU se za to počasi odločajo,« je dejala.

Samo skupaj lahko najdemo rešitve, pri čemer pa turizem trendom ne sme slediti, ampak jih mora soustvarjati (Violeta Bulc).