Nadaljevanje iz: Brkini, partizani, požig vasi, Mereče, Kilovče, Karlo Maslo [3]

V prejšnjem prispevku sem pisali o »akcijah« partizanov leta 1942 v Brkinih, ki jih je vodil Karlo Maslo - Drago, po vojni razglašen za »narodnega heroja«. Okupatorski Italijani so ga po nekaj teh »akcijah« imeli dovolj in so se silovito znesli nad nedolžnim brkinskim prebivalstvom. Streljali so t. i. talce oziroma žrtve povračilnih ukrepov, požigali so hiše in celo cele vasi, množico ljudi so odpeljali v internacijo. Dan, ko so pod vasjo Kilovče 4. junija 1942 ustreli 28 »talcev«, je po vojni občina Ilirska Bistrica razglasila za svoj občinski praznik. Čeprav so bili že zdavnaj opozorjeni, da ni moč praznovati nekaj, kar je tragično in celo zločinsko (tako s partizanske kot italijanske strani), saj imamo za to spominske dneve, občinski politiki še vedno vztrajajo pri absurdnem početju (praznujejo zločin), si zatiskajo oči pred resnico ter varujejo soodgovorne pri zločinih, to je partizane.

Pogreb ubitih med bombardiranjem 16. oktobra 1944 v Ilirski Bistrici. Kraj so seveda uničevali zaradi partizanjenja Karla Masla.

Praznovanje zločina v občini Ilirska Bistrica

Poglejmo, kako izgleda praznovanje občinskega praznika v občini Ilirska Bistrica. Opisali so ga v občinskem glasilu Bistriški odmevi julija 2012: »Množični obiskovalci so se 3. junija zbrali na Hribu svobode v Ilirski Bistrici, na slovesni obeležitvi 70. obletnice požiga prvih primorskih vasi. Spomnili smo se na žrtve naših prednikov, ki so se na območju reške doline in Brkinov spopadle z italijansko okupatorsko vojsko in se pogumno postavile za svobodo, sovražniki pa so še istega dne v znak maščevanja požgali sedem vasi: obe Bitnji, Kilovče, Ratečevo Brdo, Podstenje, Mereče in Podstenjšek, ustrelili 33 talcev, več kot 450 prebivalcev pa izgnali v taborišča.

Ob spominu na tragične dogodke, ki so se zgodili 4. junija 1942, pa nam je spregovoril tudi slavnostni gost Ciril Zlobec: 'To, kar se je dogajalo v teh krajih pred 70 leti, je bil dogodek slovenske zgodovine, ki ga ne more nihče izbrisati in ne zmanjšati njegovega pomena.'

Zbrane pa sta nagovorila tudi župan Emil Rojc in predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica Lado Čeligoj.

V kulturnem programu so sodelovali dijaki gimnazije Il. Bistrica, MPZ Dragotin Kette pod vodstvom Mirka Slosarja in Pihalni orkester, ki ga je vodil Josip Grgasović.

Delegacija Občine Ilirska Bistrica, ki jo sestavljajo predstavniki občinske uprave, občinskega sveta in bistriške zveze borcev za vrednote NOB, je tudi letos položila venec pred spomenik padlim borcem pod Kilovčami v spomin na 'strašen dan, ko ste odšli od nas v temo po luč za novi čas,' kot nemo sporoča napis na spomeniku.«

Komunisti so na nek »spomenik« v Ilirski Bistrici napisali številke »padlih« (kakšen podcenjujoč izraz za izgubo življenja človeka). Partizanjenje komunističnega »heroja« Karla Masla je več let povzročalo strašno uničevanje in trpljenje Brkincev. FOTO: Ivo Žajdela

Ni jim mar ne za resnico ne za ljudi

Takšni so ti ljudje: razni župani, zlobci in predsedniki »borcev«. Nič jim ni mar ne za resnico ne za ljudi. Samo, da se še naprej slavi pridobitve komunistične revolucije. Te pa so borčevske pokojnine in mnogi drugi privilegiji, ki jih predstavniki največjega zločinskega projekta v slovenski zgodovini še naprej uživajo. Kljub Evropi in kljub letu 2024.

Požig vasi Prelože 12. aprila 1944. VIR: Pokrajinski muzej Koper

Uničenja brkinskih vasi leta 1944

Zaradi ropanj, umorov in nespametnih izzivanj nemške vojske leta 1944 s strani brkinskih partizanov, tokrat organiziranih predvsem v Istrskem odredu, manjšo uničevalno skupino pod imenom peti bataljon VDV pa je vodil Albert Gruden - Blisk, so se Nemci prav tako, kot pred dvema letoma Italijani, kruto znašali nad civilnim prebivalstvom. Ponovili se je gorje iz leta 1942.

V sedemnajstih vaseh so Nemci požgali večino hiš. Te vasi so: Fabci, Gabrk, Huje, Kuteževo, Podbeže, Podgraje, Pregarje, Prelože, Sušak, Tominje in Zajelšje.

Do 15 hiš je bilo uničenih v Starodu in Koritnicah (ob letalskem bombardiranju 23. februarja 1944).

Do pet hiš so požgali v vaseh Jelšane, Mala Bukovica, Novokračine, Ostrožno Brdo, Rjavče, Soze in Zabiče.

Glavno uničevanje in gorje pa se je začelo 4. aprila 1944 ko so Nemci prišli v Zabiče in v taborišča odpeljali 28 moških in 24 žensk.

7. aprila so v Kuteževem požgali 27 hiš in 45 gospodarskih poslopij. V internacijo so odpeljali 14 moških in 17 žensk.

Požig vasi Prelože 12. aprila 1944. 

Apokalipsa v Lipi

12. aprila so prišli v Prelože in jih skoraj do zadnje hiše požgali. Zakaj? V vasi je že šest tednov vedril in oblačil Istrski odred (Maks Zadnik, Istrski odred, 1975, str. 254, 258–261). Vendar samo do prihoda Nemcev. Ob prihodu Nemcev so jo partizani odkurili »na vrat na nos in pri tem imeli enega mrtvega«, kot je zapisal Črtomir Šinkovec v knjigi Uporni svet pod Snežnikom (Nova Gorica, 1966, str. 277). Po požigu vasi so Nemci odgnali vse vaščane, enega so ubili, odgnali so vso živino, vendar naj bi kolono pri Topolcu napadel bataljon VDV in Nemci naj bi tam utrpeli velik poraz, z mnogo mrtvimi, pri čemer so za seboj pustili tudi ljudi in živino iz Prelož.

Zaradi tega in še nekaterih drugih porazov so Nemci najprej ponoreli na območju jugovzhodno od Ilirske Bistrice. 30. aprila 1944 so na hrvaški strani meje požgali štiri vasi, med njimi Lipo pri Rupi pri Jelšanah. Uničili so 92 hiš, 43 je bilo poškodovanih, zgorelo je 135 hlevov. Od 263 vaščanov v Lipi se je rešil le eden. Prizanesli niso nikomur, niti najmlajšim ne. Poleg tega so vse izropali, odgnali so 367 glav živine ter odpeljali 60 voz poljskih pridelkov in orodja. To je bil velezločin. Seveda, zgodil se je po standardnem scenariju: najprej partizanski napad na Nemce, potem pa njihov povračilni ukrep z uničevanjem nemočnih civilistov. Najprej so te civiliste vlekli za nos komunistični partizani, češ kako da jih osvobajajo od dolgoletnega fašizma, morali so jim dajati velike količine hrane ter še zavetje, potem pa so za plačilo dobili ogenj, uničenje, trpljenje in smrt.

Požiganje in morija v Lipi pri Rupi pri Jelšanah 30. aprila 1944 je bilo maščevanje za neodgovorne »akcije« partizanov.

Mitingi, kresovi – in požgani domovi

Tistega 1. maja so partizani ljudem po vaseh uprizorili propagandne komunistične mitinge, nabite z vneseno demagogijo in jih pripravili, da so kurili kresove. Kmalu pa je prišla kurit drugačne kresove druga stran.

Čez nekaj dni, od 4. do 6. maja, so Nemci uničevali na slovenski strani, v Zabičah, Sušaku, Kuteževem, Podgrajah in Fabcih. Od Zabič je ostalo celih le nekaj hiš. V Fabcih so požgali vse hiše (v zborniku Občina Ilirska Bistrica je formulacija: »požgani so bili še preostanki 6 hiš«). Sušak so razdejali z ročnimi bombami, tako da se je 27 hiš in 23 gospodarskih poslopij spremenilo v ruševine in pepel. V Podgrajah so požgali vseh 86 hiš (v zborniku Občina Ilirska Bistrica so navedli številko 70). Prav tako so vse hiše (55) požgali v Kuteževem.

Pregarje so zaradi partizanjenja Karla Masla Nemci požgali 18. maja 1944. FOTO: Ivo Žajdela

Politkomisar Istrskega odreda Leon Klemenčič posilil 16-letno dekle

Vrhunec je uničevanje doseglo v dneh od 18. do 21. maja 1944. V Brkine je 14. maja prišla istrska brigada Vladimir Gortan, in se zadrževala na območju Pregarij in Gabrka, kar je še povečalo nemške napade ter posledično uničevanje vasi. Zanimivo pa je, da nekaj pred tem v Brkinih ni bilo Istrskega odreda, saj so ga 2. aprila iz štaba 7. korpusa na Dolenjskem, h kateremu je spadal, odpoklicali na območje Suhe krajine, da bi ga reorganizirali, predvsem pa, da bi mu zamenjali najožji štab. Temu so celo »sodili« in Leona Klemenčiča, politkomisarja odreda, ter Antona Požarja, komandanta odreda, obsodili na smrt in ubili. Draga Masla, prejšnjega komandanta, in Antona Pišota, namestnika politkomisarja pa odstranili s položajev. Najhujše obtožbe so letele na Klemenčiča. Obtoževali so jih, da so ropali ljudi (denar in zlatnino), da so bili do ljudi grobi, da so uživaško živeli, da so zapirali ljudi, jih mučili in ubijali brez dokazov, med očitki pa je bilo celo posilstvo 16-letnega dekleta, ki ga je storil politkomisar Klemenčič.

Mladim v osnovni šoli v Pregarjah so komunisti vsiljevali »narodnega heroja« Rudija Mahniča - Brkinca. FOTO: Ivo Žajdela

Požig Pregarij 18. maja 1944

Ko se je Istrski odred 18. maja vrnil nazaj z Dolenjske (na Prelože), se je znašel sredi nemške uničevalne ofenzive proti istrski Gortanovi brigadi. Tokrat so Nemci požgali šest vasi: Pregarje, Gabrk, Zajelšje, Tominje, Starod in Podbeže. Neposredni vzrok za te požige je bil napad brigade Vladimirja Gortana en dan prej, 17. maja, pri Starodu. Takrat so partizani – klasika – napadli nemško avtomobilsko kolono in jo »uničili« (Črtomir Šinkovec ni povedal, kaj je to pomenilo; str. 282). Partizani so se po napadu umaknili čez Brkine in proti Mašunu, prebivalstvo pa prepustili povračilnim pohodom Nemcev.

Na Pregarje so Nemci prišli že ponoči 18. maja. Začeli so požigati dom za domom. Požgali so 102 hiši in ubili dve osebi. Tako je zapisal Šinkovec, kar pa očitno ne drži.

Šinkovec je v svoji skrajno pristranski in vzneseni knjigi, bil je pač pesnik, ob tem zapisal (str. 280): »Pregarje prej niso bile med najbolj zavednimi vasmi.« »Najbolj zaveden« je bil seveda ideološki, ne narodni pojem. »Najbolj zavedni« so bili tisti, ki so čim bolj slepo in poslušno podpirali vedno lačne in groženj polne partizane.

Precej drugače kot Šinkovec je uničenje Pregarij opisal Maks Zadnik v knjigi Istrski odred (str. 310). Hrvaški Gortanovci so 18. maja s Pregarij s težkimi minometi obstreljevali vas Podbeže, kjer so Nemci požigali in ubijali. Zaradi tega obstreljevanja so Nemci navalili na Pregarje, Gabrk in Huje in jih požgali. Večina prebivalcev se je že prej umaknila iz vasi, saj so po početju Gortanove brigade vedeli, kaj jih čaka. Čeprav Zadnikova knjiga obsega 900 strani, je požigom teh treh vasi namenil le nekaj kratkih vrstic.

V Pregarjah so, zaradi partizanjenja Karla Masla, Nemci 18. maja 1944 požgali 102 hiši. V posmeh domačinom, ki so jih skupaj z Nemci pomagali uničevati, so komunisti po vojni osnovno šolo poimenovali po »narodnem heroju« Rudiju Mahniču - Brkincu, nanjo pa pred vhodom pritrdili ploščo, na kateri so častili »5. bataljon prve brigade VDV«, torej izrazito zločinsko združbo. FOTO: Ivo Žajdela

Zažiganje ljudi

V Tominjah so požgali 34 hiš in 38 hlevov. Ustrelili so 30 moških in tri ženske, pri tem pa nekatere celo žive pometali v ogenj. Šestnajst so jih zaprli v Tomovo lopo in vse skupaj zažgali. Drugo skupino 15 ljudi so zaprli v Štalinarjevo štalo, kjer so prav tako vsi zgoreli.

V Podbežah so požgali 29 hiš in v en hlev zaprli 24 mladih gospodarjev ter ga zažgali. Vsi so zgoreli.

V Gabrku so vse izropali in požgali: dvanajst hiš (od štirinajstih). Ubili so tri vaščane. Čez tri dni so se vrnili in uničili še tisto, česar ogenj prej ni uničil.

Zajelšani so, kdor je mogel, zbežali iz vasi, ko pa so se vrnili, so bili priča uničenju. Domovi so bili požgani, Nemci pa so v ogenj pometali vse starčke, ki so ostali doma. Bilo naj bi jih sedem, požganih je bilo petnajst hiš (od šestnajstih). Naslednji dan so se Nemci vrnili in vaščanom ukazali, da so se morali pod smrtno kaznijo »odseliti«. Vrnili so se šele jeseni in začeli obnavljati požgano vas.

Nemci so vaščanom za tri mesece prepovedali prebivanje v požganih vaseh. Podobno je bilo tudi v Starodu.

Odkritje spomenika »talcem« pri Kilovčah 4. junija 1967. Spomenika niso obdali le z lažjo o resnici, ampak so ga ovenčali s tudi s pionirčki (slika v zborniku Občina Ilirska Bistrica, 2011, str. 175; in na str. 155).

Tatre in Kozjane že drugič

Nekatere vasi, kot Tatre in Kozjane, so leta 1944 že drugič požgali, najprej Italijani leta 1942, zdaj, dve leti kasneje, pa še Nemci. Dvakrat je zaradi partizanov gorelo tudi v Fabcih in na Pregarjah. Tudi Artviže so dvakrat požgali – kot vse druge vasi, tudi to samo zaradi »delovanja« partizanov. Najprej so jih Nemci požgali 6. oktobra 1943, drugič pa še 21. julija 1944 (Istrski, 144).

Naši mediji že 34 let, odkar smo v demokraciji, molčijo o strahotnem uničenju, ki ga je med drugo svetovno vojno povzročila komunistična revolucija. Med neizmernimi smrtmi in trpljenjem je bilo med drugim zaradi njene »politike« med vojno na slovenskih tleh požganih 217 naselij, zgorelo pa je 24.136 stavb (Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med NOB, Ljubljana, 2007, str. 521).

Ne, za naša javna občila to niso teme, s katerimi bi obremenjevali ne »svoje bralce«, ampak Slovence. Tako kot jih z Hudo Jamo niso. Razen z nekaj formalističnimi članki. Pri Macesnovi gorici pa niti teh več ni bilo.

Razstava o požganih brkinskih vaseh. V Pregarjah, kjer jo hranijo, mi je kljub mnogim prošnjam niso hoteli pokazati. Verjetno ne zaradi resnice, ki jo prikazuje, resnice, ki jo mora nekdo ubesediti.

Partizani so umorili vsaj 52 ljudi

Samo na ozemlju današnje občine Ilirska Bistrica, ki obsega pretežni del Brkinov, je med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo bilo ubitih 823 oseb. Od tega 280 v partizanskih vrstah, 298 »civilistov na terenu«, 104 osebe v internaciji, devet je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih, 25 pa je bilo civilnih žrtev zavezniških in nemških letalskih bomb. Kar 52 ljudi so umorili partizani (zbornik Občina Ilirska Bistrica, 2011, str. 150). Med njimi je bilo veliko gostilničarjev, trgovcev in drugih premožnejših ljudi, kar še enkrat več dokazuje, kako so bili tudi v Brkinih partizani vpreženi v krvavo komunistično revolucijo

Ivo Žajdela, Uničenje brkinskih vasi leta 1944, Demokracija, 18. 9. 2014Tomo Šajn, Dan ko so Brkini goreli, Pregarje, Primorske novice, 22. 5. 2012

Tomo Šajn, Vas so požgali in izropali, Sušak, Primorske novice, 6. 5. 2014Marica Gaberšnik, Vas in njeni ljudje so končali v plamenih, Lipa, Primorski dnevnik, 21. 4. 2013

Alenka Penjak, Vžgano v spomin v treh jezikih, Gašper Mithans, Primorske novice, 15. 7. 2016Kristina Božič, Zažgano za opomin, Večer, 25. 8. 2017

Ervin Hladnik Milharčič, Česa pa se vi spomnite?, Nadja Velušček, Dnevnik, 26. 8. 2017Lea Kalc Furlanič, O brkinskih vrednotah, Rodik, Artviže, Primorske novice, 18. 7. 2014

Boris Šuligoj, Nesprejemljiv spomin ki zamenjuje vzrok in posledico, Rodik, Artviže, Delo, 21. 7. 2008Očiščenje spomina in delo za mir, Mačkolje, Novi glas, 7. 11. 2013

Sara Sternad, Ostali so brez doma, a Nemčije niso dočakali, Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje, Medjevas, Primorski dnevnik, 15. 8. 2019Petra Mezinec, Še zadnje priče bridkih dogodkov, Komen, Branik, Primorske novice, 17. 2. 2014

Petra Mezinec, Tragedija je rodila prijateljstvo, Komen, Dorica Makuc, Primorske novice, 27. 2. 2009Pavel Ferluga, Ogabno ponavljanje Dražgoš, Reporter, 4. 2. 2013

Nadaljevanje v: Brkini, partizani, požig vasi, Lipa [5]

1/12