Nadaljevanje iz: Brkini, Čelje, partizani, Mihačič, Karlo Maslo [2]

18. maja 1942 je Maslova »četa« izvedla »akcijo« v Mali Bukovici. S sedmimi borci je »napadla« tamkajšnjo italijansko posadko, jo razorožila, vojake napol gole pognala proti Ilirski Bistrici, majorja, poročnika in narednika pa so odgnali s seboj (Črtomir Šinkovec v knjigi Uporni svet pod Snežnikom, Nova Gorica, 1966, str. 192–193). Tiste dni so Italijani iz Spodnje in Gornje Bitnje, Ratečevega Brda in Kilovč odgnali 19 fantov in mož ter jih zaprli v Neverkah.

Hiša v Merečah, kjer je Maslova četica 4. junija 1942 »napadla« italijansko stražo mostu. FOTO: Ivo Žajdela

Levo hiša v Merečah (s »spominsko ploščo«), kjer je Maslova četica 4. junija 1942 »napadla« italijansko stražo mostu, ta je desno zadaj. FOTO: Ivo Žajdela

Nedotakljivi sveti gral »NOB«

Zdaj je Karlo Maslo že dobro vedel, da se Italijani na vsako njegovo akcijo odzovejo z velikim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Namesto da bi v Sloveniji leta 2024 imeli vsaj eno doktorsko disertacijo in vsaj eno spodobno knjigo o tovrstnih partizanskih »akcijah« in okupatorjevih povračilnih ukrepih nanje, seveda o tej temi nimamo nič. Sveti gral »NOB« je nedotakljiv.

Namreč, komunistično vodstvo je dobro obvladalo taktiko in strategijo boljševistične gverilske vojne. Ta je »učila«, da treba civilno prebivalstvo podvreči čim hujšemu nasilju druge strani (ali okupatorja ali nasprotne vojske v notranjenarodnem spopadu) in potem bo preživetvene možnosti iskalo pri partizanih v gozdu.

Železniški mostič v Merečah ni kriv, če je »sodeloval« v tragediji. FOTO: Ivo Žajdela

Partizanska »akcija« pri Merečah in silovit odziv nanjo

Prav gotovo je Karlo Maslo tudi zato naredil novo »akcijo«, pri čemer je natančno vedel, kaj ji bo sledilo. »Hrabra Brkinska četa« (14 mož) je 4. junija 1942 pri Merečah, ob železniški progi Pivka–Ilirska Bistrica, v zgodnjih jutranjih urah »napadla« skupinico italijanskih vojakov, ki so tam stražili majhen železniški most. »Napad« ni zahteval posebnih vojaških veščin, saj naj bi po nekem pričevanju tri italijanske vojake ustrelili med spanjem. Po uradni verziji (Šinkovec, 194–198) pa so bili »v spopadu« trije Italijani ubiti, eden je bil ranjen, dva pa sta se vdala. Napadalci naj bi ranjenca obvezali, vse tri pa potem pustili v stražarnici.

Leta 1982 so komunisti tam postavili »spominsko ploščo«, na njej pa omenjali »slavni boj« in »junaško dejanje« Brkinske čete 4. junija 1942. »Plošča« grdega sprenevedanja in laži tam – z vklesano rdečo zvezdo – stoji še leta 2014, 34 let po formalni demokratizaciji in koncem mitov ter laži komunistov in »borcev«.

Komunistična lažniva mitologija na »spominski plošči« v Merečah: »Med slavnim bojem za svobodo slovenskega naroda je Brkinska četa v vrsti svojih junaških dejanj ...« FOTO: Ivo Žajdela

Navalili so na vasi in zaselke med Ilirsko Bistrico in Pivko

Pri »akciji« je Maslo uporabil celo mladoletne fante, ki jih je pred tem »mobiliziral«. Fantje seveda niso vedeli, v kako podli partijski igri sodelujejo – kot žrtve.

Italijani so se tokrat nemudoma in silovito odzvali, saj so imeli dovolj partizanskih »akcij« in so se na to, naslednjo, že pripravili.

Propagandist Črtomir Šinkovec ni dopustil niti senčice dvoma glede Maslovega partizanjenja. Kot ves čas v knjigi, je tudi tokrat prst usmeril edino v Italijane oziroma v njihove povračilne akcije. Takole je zapisal (str. 195): »Zdaj se je v fašistih sprostil že dolgo zadrževani srd. Kazno je, da jim je napad v Merečah prišel kot nalašč, da so lahko uveljavili tako strahovito in krvoločno pobesnelost, ki ji na Primorskem pred zlomom Italije ni primere. Fašisti niso iskali krivcev, pač pa so se brezobzirno maščevali nad slehernim, ki jim je prišel v pest. Navalili so na vasi in zaselke med Ilirsko Bistrico in Pivko.«

Spomenik, kjer so v Ilirski Bistrici obesili Jožeta Čeligoja in Jakoba Pecmana. 

Krvavi 4. junij 1942 ima na vesti »heroj« Karlo Maslo

Še isti dan, 4. junija, so italijanski vojaki pridivjali v Kilovče. Iz hiš so začeli zganjati ljudi, hiše pa požigati. Osem Kilovčanov so odbrali in jih pridružili skupini šestnajstih zapornikov, ki so jih s tovornjakom pripeljali iz Neverk; te so imeli tam zaprte od 18. maja.

Zbrali so jih na travniku med Kilovčami in Ratečevim Brdom. Postavili so jih v tri vrste in jim dali pet minut časa, da povedo, kje so partizani. Ker odgovora ni bilo, so jih najprej ustrelili devet, potem pa še v dveh skupinah, vse skupaj osemindvajset ljudi.

Iz požganih Kilovč so odpeljali v internacijo 11 moških, 30 žensk in 26 otrok. Na Ratečevem Brdu so požgali 12 hiš in enako število gospodarskih poslopij, vse izropali, živino pa odgnali. V taborišče so odgnali osem moških, 28 žensk in 34 otrok. Poleg tega je bilo med omenjeno skupino ustreljenih »talcev« – v resnici žrtev povračilnih ukrepov – 16 oseb iz te vasi, ki so jih imeli zaprte v Neverkah.

V Merečah so pobrali vse moške, ki so jih našli in v zapore v Ilirsko Bistrico odpeljali 74 odraslih in 20 otrok.

V Spodnjih in Zgornjih Bitnjah so požgali 24 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Štiri moške so ubili, 81 ljudi pa odpeljali v internacijo.

Podstenje so Italijani požgali z zažigalnimi bombami. V internacijo so odgnali 34 moških, 37 žensk in 24 otrok. Požgali so tudi vas Podstenjšek.

Zaradi komunističnega »partizanjenja« požgana vas Mereče.

Požganih je bilo 106 domov

Skupaj so požgali 106 hiš in 102 gospodarski poslopji. Zaplenjeno živino so odgnali v Ilirsko Bistrico. V internacijo so odpeljali 462 ljudi. Ni znano, zakaj je v zborniku Občina Ilirska Bistrica, ki ga je občina Ilirska Bistrica izdala nedavno (leta 2011), navedeno, da je bilo izseljenih 396 ljudi (str. 151). Odpeljali so jih na Matulje, kjer so bili zaprti dva tedna v šoli, nato pa v Milano, od koder so jih razporedili po raznih krajih v severni Italiji. Vračati so se začeli v avgustu, največ pa po kapitulaciji Italije. Nekateri se nikoli več niso vrnili na svoje uničene domačije, česar pa naša propartizanska publicistika sploh ne omenja.

Vse to je povzročila najnovejša Maslova partizanska »akcija« pri Merečah. Ta se je s svojo »četo« skril in potuhnil daleč v gozdovih za Koritnico.

Grob ubitih civilistov med povračilnimi ukrepi zaradi partizanskih »akcij«, na Premu. FOTO: Ivo Žajdela

Obešena v Ilirski Bistrici

Prebivalce požganih vasi so odpeljali v Trst, na Reko, večino pa v Ilirsko Bistrico, kjer so jih zaprli v gasilski dom. Naslednje jutro so ti slednji skozi okno zagledali na kostanju ob gasilskem domu obešena Jožeta Čeligoja iz Topolca, »mnogo obetajočega aktivista« (kot je v knjigi Prazniki slovenskih občin zapisal Franc Munih; Ljubljana 1975, str. 49) in Jakoba Pecmana, kmeta iz Smrij. Ker niso ujeli niti enega borca »Brkinske čete«, so se znesli nad njihovimi družinami. Staro (93-letno) mamo Jožeta Zidarja - Jadrana, so zaklenili v hišo, da je od lakote umrla. V Mali Bukovici, kjer so partizani 18. maja razorožili italijansko posadko, so sredi vasi, na balkonu Lovrenčičeve hiše, obesili dva Grkova brata in njunega prijatelja, nekega natakarja z Reke.

Ubili so še več ljudi. V Dolnji Bitnji so naleteli na nekega moškega, ki je tiščal pod pazduho vrečo krompirja. Bil je delavec iz Lipe na Hrvaškem, oče treh otrok. Tisti dan je prišel po živila v Brkine. Obtožili so ga, da zbira hrano za partizane in ga ustrelili. V Gornji Bitnji so ubili zidarja iz Trnovega, ki je delal pri neki hiši. Ker ni bil domačin, je bil sumljiv. V Merečah so ustrelili domačina, ki je vsako jutro vozil mleko v Ilirsko Bistrico. Rekli so, da je gotovo videl partizane. V Dolnji Bitnji so ob cesti ubili dva brata, domačina. Tudi iz nekaterih drugih vasi (Topolc, Smrje, Čelje) so zaprli nekaj ljudi.

Grob ubitih civilistov partizanske in fašistične bratovščine so na Premu onesnažili s simbolom krvave komunistične revolucije rdečo zvezdo. FOTO: Ivo Žajdela

Naši zgodovinarji nikoli do zdaj nič

Črtomir Šinkovec je dokaj nazorno opisal, kako so se povsem prestrašeni in nemočni prebivalci odzvali na to načrtno izzvano nasilje (Uporni svet pod Snežnikom, str. 200): »Sovražnik se je oprijel racij in aretacij, ljudje so bežali pred njim in se vključevali v brkinsko četo, k je tedaj taborila v gradu pri Kozjanah in Kozlovcu pri Pregarjah ter nad Stružnikom. Izbirali so si boljši del: raje kot gniti v italijanskih ječah, oditi v svobodne slovenske gozdove.«

Seveda se preprosti ljudje niso zavedali, kako podla komunistična igra je v resnici (bila) v ozadju: z »akcijami« izzvati okupatorsko vojsko, da se je potem ta v povračilnih akcijah hudo znesla nad civilnim prebivalstvom, ki je potem v posledici iskalo možnost preživetja v gozdu – pri partizanih (kjer so si politkomisarji meli roke). Kdaj pa je že kakšen slovenski zgodovinar napisal eno samo raziskavo, kaj šele knjigo, o teh podlih »strategijah« in o vseh oblikah nasilja, ki jim je bilo podvrženo civilno prebivalstvo med slovensko komunistično revolucijo? Nikoli do zdaj nič. In prav zaradi tega so prav toliko vredni ti naši zgodovinarji. Zelo veliko jih je – in nič od njih.

Spomenik 28 »talcem« pri Kilovčah. FOTO: Ivo Žajdela

»To so pravi fantje, ti nas bodo osvobodili!«

Franc Munih je v omenjeni knjigi Prazniki slovenskih občin zapisal tudi »besede kmečkega gospodarja iz Mereč«, ki naj bi jih izrekel med partizanskim napadom na italijansko posadko v vasi: »To so pravi fantje, ti nas bodo osvobodili!«

Takšne so stresali ti ljudje v socializma polnem letu 1975, ko so izdali celo knjigo Prazniki slovenskih občin, v kateri so obširno ovekovečili eno od pridobitev komunistične revolucije: poimenovanje občinskih praznikov po dogodkih iz slavne narodnoosvobodilne »borbe«. Nekatere občine to, kljub štiriintridesetim letom v demokraciji, še vedno počnejo. Brez kakšnega sramu slavijo in častijo takšne ter drugačne zločine in zločince. In ne vedo, da obstajata tudi pieteta in dan spomina.

Munihov kmečki gospodar iz Mereč, naj je v resnici obstajal ali je bil še en izmislek komunističnih propagandistov, pa se je grdo zmotil. Tisti »pravi fantje« ne Brkinov ne Slovenije niso osvobodili, ampak so jo spremenili v deželo nasilja, gorja, trpljenja in izrojenosti. Po teh »pravih fantih« Slovenija nikoli več ne bo takšna, kot je bila do njihovega nastopa, ampak bo oziroma je popolnoma drugačna: opustošena etično in etnično.

Napis na spomeniku pod Kilovčami. FOTO: Ivo Žajdela

Občinski prazniki in čaščenje katastrof

Nepojmljivo je, da že več desetletij, od leta 1954, in še danes, leta 2024, politiki v Ilirski Bistrici na dan »znamenite« Maslove »akcije« praznujejo občinski praznik. Po demokratizaciji Slovenije so v 90. letih nekateri v občinskem svetu oporekali temu brezumnemu početju »občine« in so zahtevali spremembo občinskega praznika. Leta 1999 so v občinskem svetu o tem glasovali. Odločali so med petimi predlogi. Stari datum, 4. junij, sta predlagala »območno združenje borcev in udeležencev NOB« in svetniška skupina združene liste, kot »obletnico prve večje oborožene akcije proti okupatorju«.

Leva večina v občinskem svetu je izglasovala 4. junij, da ostane po starem in da bodo še najprej z občinskim praznikom slavili dva velezločina: partizanskega in italijanskega. O tem sem pisal leta 2002:

Ivo Žajdela, Čaščenje katastrof, Demokracija, 4. 4. 2002

Napis na spomeniku pod Kilovčami. FOTO: Ivo Žajdela

Komunisti in fašisti

Za nameček so komunistični aktivisti ob vsem tem nasilju in gorju, ki so ga med vojno povzročili komunisti in fašisti, vnesli med ljudi strupeno propagando in povzročili nezaupanje, spore, sovraštvo in razkol.

Vanja Kržan je o posledicah Maslove »akcije« pri Merečah objavila zgodbo Drage Oblak, por. Dolgan, iz Topolca:

Vanja Kržan, Primorska pod nakovalom fašizma, nacizma in komunizma, Zaveza, št. 86, 2012Ivo Žajdela, Partizanska krivda za požgane vasi, Demokracija, 11. 9. 2014

Tomo Šajn, Počastili spomin na 28 talcev, Kilovče, Primorske novice, 5. 6. 2014Tino Mamić, Uboj požig izgnanstvo, Ratečevo Brdo, Fabec, Primorske novice, 5. 6. 2012

Tomo Šajn, To je del naše zgodovine, Ilirska Bistrica, Primorske novice, 4. 6. 2012

Požgana hiša na Ratečevem Brdu.

Pogorelci in izgnanci z Ratečevega Brda. Vse te in mnoge druge ima na grbi komunistični »heroj« Karlo Maslo.

Nadaljevanje v: Brkini, partizani, požig vasi, Pregarje, Tominje [4]

1/17