Nadaljevanje iz: Brkini, partizani, požig vasi, Pregarje, Tominje [4]

Bila je nedelja, 30. aprila 1944. Prebivalci Lipe pri Rupi, hrvaške vasi jugovzhodno od Jelšan, blizu današnje slovensko-hrvaške meje, niso mogli vedeti, da bo ta dan njihova vas uničena, prebivalci v njej pa umorjeni.

Uničevanje Lipe.

Obkolitev vasi Rupa, požigi in umori

Okoli 14.30 ure je začelo vas obkoljevati okoli 300 vojakov, sestavljenih iz Italijanov in Nemcev (pisci po vojni so jim pridruževali tudi slovenske domobrance, vendar je to le sestavni del prokomunistične propagande). Bili so previdni, saj so se bali partizanske zasede. Razporedili so se po hišah, ki so jih pričeli preiskovati in ropati. Okoli 16. ure se je začelo požiganje hiš in tudi že ubijanje. Opisovalci zločina so navajali, da so mnoge prebivalce pretepli, nekatere ženske pa posilili. Nasilje je trajalo dve uri, potem pa so vojaki ukazali ljudem, da vzamejo najnujnejše, saj jih bodo odgnali proti bližnji vasi Rupa, potem pa izselili v taborišča.

Požiganje hiš v Lipi.

Požig v hiši štev. 20

Pri hiši štev. 20 so vaščanom ukazali, da odložijo cule in gredo v hišo. Ker tam ni bilo dosti prostora za vse, so starce, žene in otroke porivali vanjo. Ubili so jih s strojnicami, polili z bencinom in zažgali. Ubili so skoraj vse ljudi, ki so bili takrat v vasi in požgali vse hiše. Preživeli so le tisti, ki jih takrat iz različnih razlogov ni bilo v vasi: večina moških srednjih let je bila pri partizanih, nekaj mlajših žensk je partizanom odnesla hrano, nekaj (deset) pa jih je pasla živino zunaj vasi. V vasi je preživela le ena mati s štirimi otroki, ki so se uspeli skriti v malo šupo pod stopnicami hiše.

Vojaki so zapustili uničeno vas okoli 18. ure. S seboj so odgnali živino in odnesli naropano blago. Naslednje dni so se vračali v vas, iskali trupla in jih nosili v hišo štev. 20, kjer so jih sežigali.

Požiganje in morija v Lipi je bilo maščevanje za neodgovorne partizanske.

Umorili so 280 ljudi

Ves čas po vojni so navajali podatek, da so tisti dan v Lipi ubili 269 ljudi. V zadnjem obdobju so jih iz različnih virov »našli« še nekaj, tako da je številka zdaj 280.

Najmlajša ubita je bila deklica, stara sedem mesecev, dve deklici pa sta bili stari eno leto. Ubitih ženskih je bilo 179, moških pa 101, kar lepo pokaže, da je veliko moških bilo pri partizanih, precej pa tudi na delu drugod. Najstarejša ubita oseba je bila stara 83 let. 76 ubitih je bilo v starosti od enega do 12 let, 20 od 13 do 18 let, 32 od 19 do 30 let, 43 od 31 do 40 let, 38 od 41 do 50 let, 24 od 51 do 60 let, 28 od 61 do 70 let, 17 od 71 do 80 let, dve sta bili stari nad 80 let.

Lipa je utrpela tudi veliko materialno škodo. Požgali so 87 hiš in 85 gospodarskih stavb ter šolo. Izropali so večino imetja, odgnali so 367 glav živine, odpeljali 60 vozov in uničili večino orodja. Skupna škoda naj bi znašala 8.650.000 lir.

Najprej umori potem požig, trupli matere in hčerke.

Češke Lidice neprimerljive z Brozovo Jugoslavijo

Strašni pokol in uničenje Lipe primerjajo z nemškim zločinom v vasi Lidice na Češkem 10. junija 1942 (tam so ubili so 340 ljudi, vas pa porušili). Toda na Češkem je skupinica odpornikov ubila visokega Hitlerjevega sodelavca Reinharda Heydricha. Tam ni bilo partizanskih brigad, ki bi se borile za interese komunistične partije in njihove revolucije, kot se je to dogajalo v Brozovi in Kardeljevi Jugoslaviji.

Nemški častnik fotografira zločin v Lipi.

Francoski Oradour-sur-Glane

Lidice primerjajo tudi z zločinom v vasi Oradour-sur-Glane v Franciji, kjer so Nemci 10. junija 1944 ubili 642 ljudi (ta dan je bila obletnica Lidic). Pred tem so člani francoskega odporniškega gibanja ugrabili visokega SS nemškega oficirja, ki je bil pri vojakih zelo priljubljen in ga ubili. Bilo je četrti dan po zavezniški invaziji v Normandiji, zato so bili Nemci še posebej občutljivi. Vojna se je prevešala v zadnjo fazo, zato so bili francoski partizani že bolj drzni. Prej so, drugače kot v Jugoslaviji, varovali ljudi.

Plenjenje živine.

Obešeni v Rupi

Dva tedna po uničenju Lipe so v sosednjih vaseh ujeli komunistične funkcionarje, Franja Iskro, predsednika »Narodnoosvobodilnega odbora« (NOO) Lipa, njegovo 21-letno hčerko, mladinsko aktivistko, in člana NOO. Vpričo vaščanov so jih 14. maja v Rupi obesili na električni drog, ustrelili v glavo, potem pa so jih pustili tam viseti nekaj dni, da bi zastrašili ljudi. NOO v Lipi je deloval od marca 1944, imel je pet članov, ki so organizirali zbiranje prehrane, obleke, denarja in sanitetnih potrebščin za partizane. V Lipi so »vsi nosili hrano za partizane«, kar je NOO tudi beležil.

Rupa pri Jelšanah, spominska plošča. Dva tedna po uničenju Lipe so v sosednjih vaseh ujeli Franjo Iskro, predsednika NOO Lipa, njegovo 21-letno hčerko, mladinsko aktivistko, in člana NOO. Vpričo vaščanov so jih 14. maja 1944 v Rupi obesili na električni drog, ustrelili v glavo, potem pa so jih pustili tam viseti nekaj dni, da bi zastrašili ljudi.

Požiganje, morija in ropanje v Lipi.

Nadaljevanje požigov vasi

V začetku maja 1944 je okupator uničil še celo vrsto vasi na širšem območju med Reko in Ilirsko Bistrico. Med 1. in 5. majem so povsem uničili vasi in zaselke Frlanijo, Male Mune, Vele Mune, Žejane, Malo Učko, Velo Učko, Potoke, Vedež, Špadiće, Brezo, Lisac in Studeno. V Žejanah v Ćićariji so požigali že prej, skupaj so v tej vasi požgali 91 hiš in 86 gospodarskih poslopij. V Velih Munah je zgorelo 119 hiš in sto štal, v Malih Munah pa 99 hiš in 85 štal. Prebivalce teh vasi so razselili po okolici ali odpeljali v taborišča.

Lipa pri Rupi pri Jelšanah, požgana vas po vojni.

Komunistični Gortanovci v Sloveniji

Od 4. do 6. maja 1944 so Nemci uničevali na slovenski strani, v Zabičah, Sušaku, Kuteževem, Podgrajah in Fabcih. Od Zabič je ostalo celih le nekaj hiš. V Fabcih so požgali vse hiše. Sušak so razdejali z ročnimi bombami (uničili so 27 hiš in 23 gospodarskih poslopij). V Podgrajah so požgali vseh 86 hiš. Prav tako so vse hiše (55) požgali v Kuteževem.

Vrhunec je uničevanje doseglo v dneh od 18. do 21. maja 1944. V Brkine je 14. maja prišla istrska brigada Vladimir Gortan, in se zadrževala na območju Pregarij in Gabrka. Tako je ta brigada, ki je bila odgovorna za zločin v Lipi, kot bomo videli v nadaljevanju, tudi v Brkinih povzročila (zakrivila) nadaljevanje nemških napadov in posledično uničevanja vasi.

Lipa pri Rupi pri Jelšanah, požgana hiša po vojni.

»Sodelovanje« partizanov in okupatorja

Zaradi »delovanja« hrvaške brigade Vladimir Gortan (»delovala« je med Istro, Brkini in severovzhodnim zaledjem Reke) so Nemci požgali šest vasi (že prej pa hrvaško Lipo): Pregarje, Gabrk, Zajelšje, Tominje, Starod in Podbeže. Neposredni vzrok za te požige je bil napad brigade Vladimirja Gortana en dan prej, 17. maja, pri Starodu. Takrat so partizani – kar je bila »klasika« – napadli nemško avtomobilsko kolono in jo »uničili«. Partizani so se po napadu umaknili čez Brkine in proti Mašunu, prebivalstvo pa prepustili povračilnim pohodom Nemcev. Gortanovci so s svojim značilnim partizanjenjem zakrivili uničenje šestih brkinskih vasi in smrt 69 ljudi.

Vedno znova treba poudariti: komunistov trpljenje in življenje ljudi ni zanimalo nič, zanimali so jih le lastni interesi, uničevanje, takšno in drugačno, ki je bilo ključna strategija osvajanja oblasti. V tej strategiji so se povsem ujeli z okupatorjem in njegovim (proti)nasiljem.

Lipa pri Rupi pri Jelšanah, požgana hiša Kate Jurančić po vojni.

Uničenje Pregarij

Brkinsko vas Pregarje so Nemci požgali izključno zaradi hrvaške brigade Vladimir Gortan, ki je 18. maja s Pregarij s težkimi minometi obstreljevala vas Podbeže, kjer so Nemci požigali in ubijali. Zaradi tega obstreljevanja so Nemci z vso močjo navalili na Pregarje, Gabrk in Huje in jih požgali. Večina prebivalcev se je že prej umaknila iz vasi, saj so po početju Gortanove brigade vedeli, kaj jih čaka.

Na Pregarjah so Nemci požgali 102 hiši in ubili dve osebi. Že 80 let večina Brkincev noče nič vedeti o krivdi Gortanovcev, vsega so krivi le Nemci, kar nima nobene zveze z realnim stanjem.

V Tominjah so požgali 34 hiš in 38 hlevov. Ustrelili so 30 moških in tri ženske, pri tem pa nekatere celo žive pometali v ogenj. Šestnajst so jih zaprli v Tomovo lopo in vse skupaj zažgali. Drugo skupino 15 ljudi so zaprli v Štalinarjevo štalo, kjer so prav tako vsi zgoreli.

Poročilo o uničevanju v Lipi.

Požigi in umori

V Podbežah so požgali 29 hiš in v en hlev zaprli 24 mladih gospodarjev ter ga zažgali. Vsi so zgoreli. V Gabrku so vse izropali in požgali: dvanajst hiš (od štirinajstih). Ubili so tri vaščane. Čez tri dni so se vrnili in uničili še tisto, česar ogenj prej ni uničil. Zajelšani so, kdor je mogel, zbežali iz vasi, ko pa so se vrnili, so bili priča uničenju. Domove so jim požgali, Nemci pa so v ogenj pometali vse starčke, ki so ostali doma. Bilo naj bi jih sedem, požganih je bilo petnajst hiš (od šestnajstih). Naslednji dan so se Nemci vrnili in vaščanom ukazali, da so se morali pod smrtno kaznijo »odseliti«, za tri mesece so jim prepovedali prebivanje v požganih vaseh. Vrnili so se šele jeseni in začeli obnavljati požgano vas. Podobno je bilo tudi v Starodu.

Ivo Žajdela, Požgana in pomorjena Lipa, Demokracija, 12. 3. 2015Nadaljevanje v: Brkini, partizani, požig vasi, Lipa [6]

Spomenik v Lipi v hiši, kjer so 30. aprila 1944 zažgali ljudi. FOTO: Ivo Žajdela

1/13