V tradicionalnem nagovoru, ki so ga je včeraj predvajali na tamkajšnji televiziji, je še povedal, kako je s kraljico Elizabeto II., ki je umrla v letošnjem septembru, delil »prepričanje o izjemni sposobnosti vsakega človeka, da se s prijaznostjo in sočutjem dotakne življenja drugih«. Kot je poudaril 74-letni monarh, je to »bistvo naše skupnosti in temelj naše družbe«.

V svojem prvem božičnem nagovoru je sicer spregovoril o krizi vedno višjih življenjskih stroškov ter o »veliki zaskrbljenosti in stiski« tistih, ki se borijo, da bi »plačali račune v gospodinjstvu ter nahranili in ogreli svoje družine«.

Posebej se želim pokloniti vsem tistim izjemno prijaznim ljudem, ki tako velikodušno darujejo hrano ali finančna sredstva, predvsem pa najdragocenejšo dobrino od vseh, svoj čas.

Govor, ki ga je kralj posnel v kapeli svetega Jurija v Windsorju, kjer je ob soprogu Filipu pokopana kraljica Elizabeta II., so spremljale podobe človekoljubnih delavcev, ki nudijo hrano in drugo pomoč brezdomcem. Kralj se je namreč v svojem božičnem sporočilu osredinil na prostovoljce in vse, ki na kakršen koli način podpirajo ljudi v stiski: »Posebej se želim pokloniti vsem tistim izjemno prijaznim ljudem, ki tako velikodušno darujejo hrano ali finančna sredstva, predvsem pa najdragocenejšo dobrino od vseh, svoj čas, da bi podprli tiste, ki so v največji stiski.«

Iz Buckinghamske palače so sporočili, da so bila sredstva, ki so bila darovana po smrti pokojne kraljice, namenjena človekoljubni organizaciji, ki ljudem v stiski pomaga plačevati račune za energijo.

Zamisel o božičnem nagovoru britanskih monarhov izvira iz začetka 20. stoletja.

Kraljica je vsako leto pripravila božični nagovor: narodu je prvič spregovorila leta 1952, ko se je pripravljala na slovesno kronanje v prihodnjem letu. Leta 1957 je bil govor prvič predvajan prek televizijskih zaslonov. Od leta 1960 so ga snemali nekaj dni pred božičnim dnem, da so ga lahko pravočasno poslali v različne države Skupnosti narodov oz. Commonwealtha.

Britanski tisk običajno že nekaj dni pred božičnimi prazniki začne ugibati o vsebini nagovora ter preiskuje simbole, namige ali kakršnakoli skrita sporočila. Letos je prišlo tudi do manjše nevšečnosti, kajti kraljev prvi božični nagovor je po spletu zaokrožil že nekaj ur pred uradnim terminom predvajanja v Združenem kraljestvu.

Zamisel o božičnem nagovoru izvira iz začetka 20. stoletja: John Reith, ustanovni direktor medijske hiše BBC, ki je letos praznovala 100-letnico delovanja, se je leta 1922 obrnil na kralja Jurija V., ki pa je zamisel zavrnil, ker je radio enačil z lahkotno zabavo in se mu zato ni zdel primeren medij za kraljevi nagovor svojim podanikom. Deset let pozneje je vendarle pokazal pripravljenost za božični nagovor, ki je bil prvič predvajan na božični dan leta 1932.