Brinjeva gora nad Zrečami je bila poseljena že pred tisočletji, vendar je zaslovela šele potem, ko so začeli leta 1769 na njej graditi Marijino cerkev. Verniki iz širše okolice so k njej pogosto naravnali svoje misli in korake, danes pa označena planinska pot marsikoga zvabi tudi na bližnji skalnat rob, kjer sta žig in vpisna knjiga. Brinjeva gora je del valovitega hrbta, ki se na obrobju Pohorja vleče proti jugovzhodu. Na njem sta nedaleč stran še cerkvi sv. Martina in sv. Neže.

V središču Oplotnice, nasproti odcepa proti Čadramu, skoraj ne moremo zgrešiti rdečih planinskih kažipotov. Tisti z napisom Brinjeva gora nas usmeri prek pokritega mostu do asfaltne ceste, ki pelje mimo občinske stavbe. Po njej se zložno vzpnemo do odcepa proti naselju Božje in nato spustimo v Brezje pri Oplotnici. Za ozkim pasom drevja se na levi pokaže gozdnat hrbet, iz katerega štrlita cerkvena zvonika.



Z razpotja se spustimo v manjšo dolinico. Po kapelici pleše senca električnega droga, v drevesnih krošnjah visi kroglasto razraščena omela, sredi nagnjenega travnika se dviga lovska preža. Označena pot se razcepi. Če smo neučakani in zgrabimo prvo ponujeno možnost, skupaj z makadamsko cesto preskočimo potok in se poženemo v gozd, ki je zaradi bršljana in robide tudi pozimi presenetljivo zelen. Pozneje zavijemo okrog vinograda, nad katerim stoji kapelica lurške Matere Božje, prečkamo asfaltno cesto in se po gozdni poti povzpnemo nad kamnolom. Od tam nas slemenska pot hitro pripelje do cerkve na 608 metrov visoki Goliki. Posvečena je sv. Neži, ki goduje 21. januarja, ter mučencema Fabijanu in Sebastijanu, ki sta na koledarju napisana dan prej.

Ime Neža je v zadnjem času pri nas zelo priljubljeno, saj ga je v letih od 2001 do 2009 dobilo kar 1.385 deklic. Podobno moderno je bilo pred drugo svetovno vojno, med ženskami, rojenimi v letih od 1961 do 1970, pa je statistika naštela le 57 Než. Padec priljubljenosti je doživelo tudi svetišče na Goliki, ki so ga začeli graditi leta 1723, saj ga je kmalu zasenčila nekaj sto metrov oddaljena cerkev Matere Božje. Do nje se lahko sprehodimo po cesti ali po označeni planinski poti, ki spotoma zavije na neizrazit vrh. Ta leži ob prepadnem skalovju, ki je na gosto preraščeno z živozeleno praprotjo.

Marijina cerkev na Brinjevi gori imenujejo tudi Male Višarje, saj je ovita v podobno legendo kot cerkev na Svetih Višarjah. Izročilo pravi, da so pastirji nekoč v brinjevem grmovju našli Marijin kip, potem pa se ljudje nikakor niso mogli dogovoriti, kam bi ga postavili. Strasti so se umirile šele takrat, ko se je pojavil skrivnostni mož z grabljami v rokah in jim naročil, naj sezidajo cerkev v čast Mariji.

Če se v Oplotnico nočemo vrniti po poti, po kateri smo prišli, se moramo od cerkve spustiti proti severozahodu. Markacije peljejo prek strmega pobočja ob skalnatem robu, zato je v zimskih razmerah morda bolje izbrati široko pot, ki jo opazimo pod cerkvijo. Obe se čez nekaj minut združita pri križu, ki stoji na sedlu med Brinjevo goro in nekdanjim gradom Freudenberg. Včasih so romarji hodili od križa do Matere božje na Brinjevi gori po kolenih ter na tak način prosili našo nebeško Mater za milost v različnih težavah. Danes je žal popolnoma drugače, saj se marsikdo ne odloči niti, da bi na ta sveti kraj prišel peš, pač pa se prav do svetišča pripelje z avtomobilom, je zapisano ob cerkvi na Brinjevi gori.

Ob križu nas napis Oplotnica usmeri navzdol prek gozdnatega pobočja. Strmina se kmalu poleže, mi pa prečkamo asfaltno cesto, smuknemo mimo samotne kmetije in zavijugamo med drevjem. Ko preskočimo še potoček, prispemo znova v dolinico, kjer mrak že mehča obrise lovske preže, kapelice in z omelo poraslih dreves.


OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Oplotnica

Dostop: Avtocesto zapustimo na izvozu Slovenske Konjice. Ko prispemo do vzporedne glavne ceste med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico, zavijemo desno proti Tepanjam, čez približno dva kilometra pa levo proti Oplotnici.

Višinska razlika: 260 m.

Dolžina vzpona: Ura in pol.

Kratek opis poti: Iz Oplotnice krenemo po asfaltni cesti do naselja Brezje pri Oplotnici, kjer zavijemo v manjšo dolinico. Od tam se lahko po makadamski cesti in gozdni stezi vzpnemo do cerkve sv. Neže na Goliki, od koder je do vrha Brinjeve gore le še nekaj minut hoda. Druga pot iz dolinice, ki se ves čas drži gozdnih steza, pa se do cerkve Matere božje na Brinjevi gori povzpne prek strmejše severozahodne strani. Obe poti, ki nam omogočata krožni izlet, sta odlično označeni s kažipoti in planinskimi markacijami.

Zemljevid: Izletniška karta Štajerska, 1 : 75.000.