Po Evropi se krepi strah pred jesensko recesijo. Vanjo so po dveh četrtletjih negativne gospodarske rasti že zdrsnile Združene države Amerike. Pričakovati je, da jim bo pri tem sledila tudi Evropa, kar se navadno zgodi s približno polletnim zamikom. Na neizbežnost le te že nekaj časa opozarja nizka gospodarska rast v nekaterih članicah evroobmočja, medtem ko so gospodarski rezultati za Slovenijo v tem trenutku še ugodni.

Rekordni junijski izvoz

Slovenija je junija izvozila za 5,3 milijarde evrov blaga, kar je 57,2 odstotka več leto prej. Junijski uvoz je znašal 4,8 milijarde evrov in je tako bil za 40 odstotkov višji kot leto prej. Gre za najvišji junijski vrednosti izvoza in uvoza doslej. Junij je bil prvi mesec letos, v katerem je naša država v blagovni menjavi s tujino dosegla presežek. Zato je bil ob polletju kljub pol milijardnemu junijskemu presežku v blagovni menjavi s tujino zabeležen 2,2 milijardni primanjkljaj.

Naše najpomembnejše partnerice na območju EU ostajajo Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Na območju izven EU največ izvozimo v Švico, Srbijo in BiH uvozimo pa iz Švice, Kitajske in Rusije.

Brezposelnost prvič narasla

Znani so tudi podatki o julijski brezposelnosti. V Sloveniji je trenutno brezposelnih 54.341 oseb, kar je za 0,9 odstotka več kot junija in kar za 23,1 odstotka manj kot julija lani. Minuli mesec je Slovenija zaznala nanižjo stopnjo brezposelnosti od osamosvojitve dalje.

Proračunski primanjkljaj se zmanjšuje

Ugodni gospodarski trendi se poznajo tudi v državnem proračunu. Po podatkih ministrstva za finance se je letos vanj nateklo za 7,3 milijarde evrov prihodkov, kar je za 17,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Obratno je stanje pri proračunskih odhodkih. Ti so po podatkih finančnega ministrstva znašali 7,5 milijarde evrov, kar je 10,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Skupni primanjkljaj v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je tako znašal 252 milijona evrov. Glede na jeseni sprejeti proračun naj bi primanjkljaj do konca leta znašal kar 2,47 milijarde evrov, vendar bo ta številka do konca leta veliko, veliko nižja.

Močno so se namreč dvignili davčni prihodki, ki so do konca julija znašali približno 6,1 milijarde evrov in so za 19,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Močno so narastli tudi davki od dohodkov pravnih oseb, ki so že presegli milijardo evrov in so za 47,5 odstotka višji kot lani. Prilivi iz DDV so višji za 19,1 odstotka. Za približno tri odstotke so se v tem času dvignili tudi prilivi od dohodnine in trošarin.

Odhodki države pa so najbolj upadli zaradi odprave številnih protikoronskih ukrepov. Za stroške dela javne uprave je tako letos šlo 904 milijone evrov, kar je 7,4 odstotka manj kot lani. Znižali so se tudi stroški za transferje posameznikom in gospodinjstvom, ki so za okoli tretjino manjši kot v enakem obdobju lani.

Državni proračun je letos za investicije namenil okoli 523 milijonov evrov, kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.