V soboto, 9. aprila, smo se v Marijinem domu na Brezovici na prvem letošnjem Antonovem večeru pogovarjali o umiranju, slovesu najbližjih, sprejemanju smrti, žalosti in trpljenju. Čeprav je tudi smrt podobno kot rojstvo del življenja, skušajo mnogi bežati pred hudim in smrtjo. Ko pa jih ta doleti, niso pripravljeni in so zato za njih posledice še hujše. Pogovor je oblikovala Bernarda Mali, ki je prostovoljka v Slovenskem društvu Hospic. Na kratko je predstavila svoje delo in društvo, ki se ukvarja z žalovanjem otrok, mladostnikov in odraslih ob slovesu od najdražjih. V nadaljevanju večera so si izkušnje s smrtjo najbližjih in žalovanjem podelili tudi navzoči.