Vstopila je v zgodovino odrešenja tako, da je v sebi povzemala in odsevala največje verske skrivnosti.

Zgodi se! 

Njeno sodelovanje, ki se mu je predala z vzklikom »Zgodi se!«, je bilo pomembno za ves svet in za vso človeško zgodovino. Nihče drug ni imel poslanstva, ki bilo tako pomembno kot Marijino. Ko je izrekla svojo pritrditev Božjemu povabilu, je odprla vstop v človeško zgodovino Odrešeniku, ki so ga napovedovali mnogi preroki. 

Na to edinstveno Marijino mesto in svetost nas spominja praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja v času priprave na božič.

O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

Zgodovina praznika 

Marijino brezmadežno spočetje so kristjani praznovali že od srede 15. stoletja, papež Klemen XI. pa je leta 1708 zapovedal, naj se obhaja v vesoljni Cerkvi kot zapovedan praznik. 

Papež Pij IX. je Marijino brezmadežno spočetje dobrih 100 let kasneje (8. decembra 1854) razglasil kot versko resnico: »Izjavljamo, oznanjamo in določamo: da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« To resnico je potrdila Marija sama v svojih prikazovanjih Bernardki v Lurdu leta 1858.

Podoba Brezmadežne Marije na Gornjem Gradu. FOTO: Jože Potrpin.

Naš blaženi škof Anton Martin Slomšek je z velikim navdušenjem naznanil slovenskim vernikom razglasitev Marijinega brezmadežnega spočetja za versko resnico z naslednjimi besedami:

Preljubi! Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela – slovela v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo – slovito novico, ki si jo živo v srce zapišite. Povodenj izvirnega greha Marije prečiste Device ni dosegla, ko je bila spočeta v materinem telesu. 

Da bi bili sveti in brezmadežni … 

Vsebina praznika nas kljub njegovi skrivnostni mogočnosti ne oddaljuje od Marije, ampak nam jo še bolj približuje, saj je z besedo »Brezmadežna« izražena tudi vsa skrivnost našega duhovnega življenja.

Po Marijinem Brezmadežnem srcu se k nam sklanja odrešujoča Božja ljubezen in usmiljenje, ki vliva trdno upanje tudi v največji temi. (Božji služabnik dr. Anton Strle) 

Skrivnost, ki jo obhajamo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ni nekaj, kar bi zadevalo samo Odrešenikovo mater. Praznik nam živo kliče v spomin, da Bog človekovo življenje objema z odrešujočo ljubeznijo, saj nas je že »pred stvarjenjem sveta izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni« (Ef 1,4). 

Ob prazniku Brezmadežne se zavemo, da je Božja ljubezen neprimerno močnejša kakor hudobija greha. Zato tudi mi lahko vzklikamo s svetopisemskimi besedami: »Njemu pa, ki vas more varovati pred padcem ter vas brez madeža in v veselju postaviti pred svoje veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku, po našem Gospodu Jezusu Kristusu: slava in veličastje, moč in oblast pred vsemi veki in zdaj in na vse veke! Amen« (Jud 1,24-25). 

Kip Marije Brezmadežne v Škofji Loki. FOTO: Tatjana Splichal.

Marijino brezmadežno spočetje pomeni, da Bog objema človekovo življenje z odrešujočo ljubeznijo. Marija je začetek in vzrok našega veselja. Nikakor ne iz sebe; kar je in kar mora podariti, vse izvira od Gospoda, kakor je čudovito izrazila v svoji hvalnici ob obisku pri Elizabeti (prim. Lk 1,46-55). 

Marijo Brezmadežno so opevali številni literati in jo častili veliki in preprosti molivci. Takole jo nagovarja v eni od svojih pesmi Stanka Mihelič v svoji zbirki V Tvoj studenec potopljena:

Brezmadežno Srce Marijino!

Bog je prepoznal čistost Tvoje duše, / obvaroval je Srce, / da je Zanj ostalo brez madeža, / brez izvirnega greha.

Koliko stoletij / moramo še zapisati / črnim nočem preteklosti, / koliko puščav / prehoditi brez vode, / koliko bojnih polj / še napojiti s krvjo?

Marijina materinska ljubezen / naj nam pomaga / prepoznati ostro bolečino / mečev naše nehvaležnosti / in greh v sebi, / da ne bo več žalosten pogled / Marijinega ljubečega Srca / na zaprt tabernakelj, / na pozabljeno ječo Božjega Sina.

Srce Marijino, / tabernakelj učlovečene Besede, / prosi za nas.

Brezmadežni je na Slovenskem posvečenih 12 cerkva, od teh je kar osem župnijskih, njena upodobitev v sliki ali kipu pa najbrž ne manjka v nobeni naši cerkvi. Veliko je tudi kapel, ki so bile zgrajene v zahvalo ali priprošnjo Brezmadežni. Omenimo pa, da so še tri cerkve na Slovenskem posvečene Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

Besedilo v članku je delno povzeto po knjigi Leto svetnikov.