Na škofijskem sinodalnem dnevu je dr. Mojca Bertoncel, tajnica škofijskega urada za laike, predstavila osnutek povzetka sinodalnih prispevkov, nato pa je zbrane nagovoril nadškof Zore. Sledilo je delo po skupinah, v katerih so ob skupnem razločevanju dopolnili pripravljeni osnutek povzetka.

Udeleženci današnjega srečanja so prihodnost sinodalne poti nadškofije izročili v Marijino varstvo.

Srečanje so sklenili z opoldansko sveto mašo na ploščadi pred baziliko Marije Pomagaj in prihodnost sinodalne poti nadškofije izročili v Marijino varstvo.

FOTO: Jože Potrpin

Nadškof Zore: brez medsebojnih srečevanj ne moremo postati občestvo

Nadškof Zore je v mašnem nagovoru povzel dosedanje sinodalno dogajanje v ljubljanski nadškofiji, od začetka, 17. oktobra 2021, ko »smo skupaj z vsemi krajevnimi Cerkvami in redovnimi skupnostmi po svetu v ljubljanski stolnici začeli sinodalno dogajanje v naši nadškofiji. Z veliko iskrenostjo smo se takrat odprli delovanju Svetega Duha, ki je edini resnični protagonist sinodalne poti, da bi naše sinodalno prizadevanje ne zapadlo v skušnjavo intelektualizma in abstraktnosti in s tem izgubilo svojo rodovitno silo, pač pa da bi v Svetem Duhu odprli srca Božji milosti in bi se pustili voditi po poteh prenove«.

Sinodalnega občestva Cerkve ne more oblikovati samo dobra volja udeležencev.

Nadškof se je zahvalil vsem, ki so prevzeli glavno breme pri prizadevanju, da bi se sinodalna misel vedno bolj širila med dejavnimi sodelavci v različnih občestvih, »pa tudi med ljudmi, ki stojijo ob strani, in tistimi, ki nas morda samo opazujejo bolj od daleč«. Po nadškofovih besedah se vsi skupaj zavedamo, da sinodalnega občestva Cerkve ne more oblikovati samo dobra volja udeležencev. Ljudje ne smemo ostati ujeti sami vase, saj se to hitro spremeni v samozadostnost, brez medsebojnih srečevanj pa ne moremo postati občestvo.

FOTO: Jože Potrpin

Prav tako tudi občestva in različne skupnosti znotraj njih ne smejo podleči skušnjavi samozadostnosti. Z ljudmi, ki imajo iste ali vsaj podobne poglede in vrednote, moramo oblikovati »prostor varnega in udobnega bivanja, kjer nam bo lepo«. Sinoda nas ob tem spodbuja k soudeležbi, kar pomeni, da se odpravimo ven, zunaj meja svojega udobja, in postanemo rodovitno občestvo. Odpreti se moramo delovanju Duha in narediti prostor novemu življenju.

Čaka nas še dolga pot, saj se še nismo zares naučili hoditi skupaj.

Po besedah nadškofa Zoreta »nas čaka še dolga pot,« saj se še nismo zares naučili hoditi skupaj. Z veliko pozornostjo moramo poslušati in sprejemati drug drugega in vabiti tiste, ki so ostali na mestu, ki še niso stopili v korak s sinodalnim dogajanjem. Pomembno je, da ostajamo na poti, je zatrdil ljubljanski nadškof. S pomočjo Marijine materinske skrbi »bomo pogumno sprejemali navdihe Svetega Duha« in si prizadevali, »da v Duhu najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti«.

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin