Svet Evrope je minuli konec tedna v Luksemburgu priredil srečanje o vlogi medijev v pospeševanju medkulturnega dialoga, strpnosti in medsebojnega razumevanja ter svobodi medijskega izražanja glede na kulturno in versko raznolikost. Kot poroča Radio Vatikan, so udeleženci ob koncu srečanja izpostavili, da je treba podpreti program stabilnega dialoga med Svetom Evrope in predstavniki religij, verskih skupnosti in medijev. Brez pomoči s strani religij namreč ne moremo graditi Evrope. To še posebej velja v kulturno vedno bolj raznolikem okolju, kjer so skupne vrednote v nevarnosti, da bodo pod vplivom relativizma postale prazne, brez vsebine in brez veljave, je bilo rečeno na srečanju.

Dogodka so se udeležili verski voditelji, predstavniki mednarodnih organizacij in strokovnjaki s področja medijev. Med drugim so izpostavili, da je treba prisluhniti tistemu, kar imajo verske skupnosti na evropski celini povedati glede vzajemnega spoštovanja in plodnega sobivanja. Gre za področje, na katerem imajo verski predstavniki, predvsem krščanski, posebne izkušnje, ki so se gradile skozi desetletja ekumenskega sodelovanja med različnimi verami.

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Svetu Evrope Aldo Giordano je zatrdil, da je opaziti novo pozornost in večje zavedanje o pomembni vlogi religij. Perspektiva je pravilna, saj na srečanju ne gre za to, da bi se medverski dialog nadomestilo s čim drugim, kot se to že dolgo dogaja na drugih mestih, meni Giordano, pač pa gre za priznanje, da je religija odločilna za kulturno istovetnost Evrope, ki je očitno krščanska. Ravno na podlagi te istovetnosti, ki je po naravi usmerjena v odpiranje k drugemu, evropska celina išče prave poti, da bi pristopila k novim izzivom, pred katere je postavljena.

Svet Evrope je z organizacijo srečanja v Luksemburgu priznal pomembno vlogo, ki jo imajo tradicionalno novinarstvo in novi mediji pri pospeševanju tako strpnih drž na eni strani kot sovražnih na drugi do različnih verskih skupnosti. Treba pa je tudi poudariti, pišejo pri Radiu Vatikan, da objektivne in stalne razlike, ki obstajajo med verami, ne morejo vedno biti izgovor za nastanek sovražnih čustev, za katere je vzrok pogosto nekje drugje.

Kot pravi generalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc Duarte Nuno Queiroz de Barros da Cunha, imajo religije veliko povedati pri oblikovanju večkulturne skupnosti. Spodbudo za sodelovanje pri tej izgradnji navsezadnje dobivajo tudi s strani medijev. Obenem pa bi bilo dobro, da bi mediji osvojili več znanja in bi se bolje seznanili z vsebinami, kadar pripovedujejo o verskem življenju skupnosti. Stereotipi in senzacionalizem so namreč zelo očitna nevarnost. Vidna pa sta tudi veliko pomankanje profesionalne verodostojnosti in neznanje, ki sta največja sovražnika strpnosti.

Ekstremizem žal ni nekaj novega v Evropi. Kot je dejal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, v Evropi prihaja do polarizacije, tudi zaradi gospodarske krize. Priča smo uspehom strank, ki stavijo na diskriminacijo do romov, antisemitizem in sovražne drže do muslimanov. Po njegovem prepričanju se morajo muslimani in nemuslimani med seboj bolje spoznati. Potrebno je namreč priznati velik vpliv, ki ga je imel islam na evropsko kulturo in obenem priznati pomembno vlogo krščanstva pri oblikovanju istovetnosti Evrope.

Gre za skupne vrednote, pa ne tiste, ki so pod zgodovinskim in kulturnim vplivom, ampak tiste, ki imajo univerzalni značaj, v kolikor so neločljivi del človeške narave. Laurent Mazas iz Papeškega sveta za kulturo je zatrdil, da so splošne človekove pravice dediščina, ki jo je Evropa prejela od krščanstva in ki nimajo ničesar skupnega s pravnimi spremembami. V trenutku, ko se določa skupni temelj sobivanja, katoličani izpostavljajo, da so univerzalne vrednote tiste, ki jih ima Evropa ravno kot del svoje istovetnosti. Kot je bilo rečeno na srečanju v Luksemburgu: če hočemo zgraditi mostove, je prav, da ne rušimo gora.