Papež Frančišek je minuli konec tedna z uvodnim nagovorom odprl srečanje o demografski krizi v Italiji in svetu. Kot poroča Radio Vatikan, se je spletnega dogodka z naslovom »Splošno stanje rodnosti« udeležil tudi predsednik italijanske vlade Mario Draghi. Papež je v govoru odprl vrsto tem, ki so tesno povezane z vprašanjem rodnosti, in med drugim spodbudil k pogumni odločitvi za življenje: »Pomagajmo si, da bomo znova odkrili pogum za darovanje, pogum za izbiro življenja.«

V Italiji že nekaj let beležijo najnižje število rojstev v Evropi, ki »postaja stara celina ne več zaradi svoje slavne zgodovine, temveč zaradi svoje visoke starosti«. Toda tudi »vse ostrejša demografska zima« ne pritegne splošne pozornosti, čeprav družine, kot je nekoč poudaril premier Draghi, »niso vezno tkivo Italije, družine so Italija«.

Otroci so upanje, ki prenavlja narod

Če si želimo lepe prihodnosti, je treba poskrbeti za družine, predvsem mlade, obremenjene s skrbmi, ki lahko ohromijo njihove življenjske načrte. Papež je pri tem omenil zbeganost zaradi negotove zaposlitve in strahove zaradi vse večjih stroškov vzgoje otrok. Ti strahovi, je poudaril sveti oče, lahko pogoltnejo prihodnost, saj so kot živi pesek, ki lahko spodkoplje družbo.

Spomnil je tudi na »ženske, ki jih na delovnem mestu odvračajo od tega, da bi imele otroke«, ali pa »morajo skrivati svoj nosečniški trebuh«. »Kako je mogoče, da se mora ženska sramovati najlepšega daru, ki ga lahko ponudi življenje? Ne ženska, družba bi se morala sramovati, kajti družba, ki ne sprejema življenja, neha živeti. Otroci so upanje, ki prenavlja narod!« je izpostavil Frančišek: »Če družine ne bodo v središču sedanjosti, ne bo prihodnosti, če pa se bodo družine začele znova razvijati, se bo vse začelo znova.«

Papež je udeležence srečanja povabil, naj »znova odkrijejo pogum za darovanje, pogum za izbiro življenja«. Zaklad naše družbe je namreč v otrocih. Če ne bomo pozorni do družin in otrok, ne bomo zmogli vzdrževati proizvodnje in varovati okolja. Od mladih generacij prihaja trajnostna rast, trajnost pa je povezana z odgovornostjo.


Papež in premier Draghi FOTO: Vatican Media

Strukturna solidarnost

Trajnost potrebuje dušo in ta duša je solidarnost. Kakor potrebujemo »generacijsko trajnost«, potrebujemo tudi »strukturno solidarnost«. Spontana in velikodušna solidarnost mnogih ljudi je v težkem obdobju epidemije številnim družinam omogočila, da so hodile naprej in se spoprijele z naraščajočo revščino. Toda po papeževih besedah »ne moremo ostati v okviru izrednih razmer in začasnosti, temveč je treba zagotoviti trdnost struktur, ki podpirajo družine«. Nujno potrebna je družinska politika, ki temelji na dolgoročni rasti skupnega dobrega.

Mladim je treba nujno dati zagotovilo za dovolj stabilno zaposlitev, varen dom in razloge, da ne bodo zapustili države. To je naloga, ki se tiče tudi gospodarstva, in je izziv ne le za Italijo, »ampak za mnoge države, ki so pogosto bogate z viri, toda revne z upanjem«.