Današnja Jezusova podoba vinograda nas pelje še globlje v povezanost z Jezusom. Izrael je bila v Jezusovem času dežela vinograda. Grozdje imajo za zobati in za pijačo. Vsi ga poznajo. In dobro poznajo besedila Stare zaveze, ki judovsko ljudstvo primerjajo s trto. Kar samo kliče k rodovitnosti, bujnosti, pa tudi k skrbi, k delu v vročini in končno k obiranju pridelka. Ni rastlina, ki rodi v zemlji, in ni drevo, ki bi v višini ponujalo svoje plodove. Trto je treba negovati, čuvati in obrezovati. Kar nekaj lepega zelenja bo končalo v odpadu, če hočemo dober pridelek. Spet ena izmed žrtev. In ko že okusimo sladke jagode, ko smo skoraj dosegli cilj, nastopi čas preže. Rado se zgodi, da se prikrade jata, ki bi si postregla z grozdjem. Ampak bolj kot v to simboliko nas Jezus danes povede v organsko povezanost z njim. Trta, ki omogoča življenje, in na njej mladike. Mladike brez trte ovenijo, se posušijo in odmrejo. Kako močno delujejo besede: »Brez mene ne morete ničesar storiti.« Ničesar!<...>