V skladu z našo uredniško politiko smo se odločili, da opozorimo na nevarnosti medicinskih postopkov spreminjanja spola. Posebej z ozirom na to, da v slovenskem medijskem prostoru skoraj ni najti kritičnega pogleda.

Kolega Rok se je teme lotil z res veliko mero občutljivosti do oseb s tako imenovano spolno disforijo (nelagodje, motnja) in se posebej osredotočil na zlorabe ranljive skupine mladih v obdobju, ko se njihova spolna istovetnost šele oblikuje. To je zmotilo pritožnika Tima Prezlja (tudi sodelavca oddaje Prvič, na RTV), češ da so prispevki diskriminatorni do posameznikov transspolne manjšine. Podobne obtožbe so že leta deležni tisti, ki so argumentirano podvomili v postopke spreminjanja spola.

Preberite tudi: Družinin novinar na tnalu zaradi člankov o spreminjanju spola

Strah pred diskriminacijo transspolnih je več let hromil zdravnike, psihiatre in ne nazadnje novinarje, da si niso upali dovolj jasno spregovoriti o primerih zlorab, ki so se dogajale po klinikah za spremembo spola. Vendar žrtve tovrstnih posegov niso molčale. V javnost so prihajale tragične zgodbe o spreminjanju spola, ne da bi prej vedeli za velika tveganja pri takšnih posegih.

Počasi so se začeli oglašati tudi zdravniki in psihiatri, ki so raje zapustili delovno mesto, kot da bi še naprej sodelovali pri dvomljivih postopkih. Države, ki so bile prvotno najbolj liberalne na tem področju, kot so Finska, Švedska, Francija in Anglija, so počasi postale bolj previdne.

Kakovost medija in novinarskega dela se kaže prav v tem, da osvetljuje teme in probleme, o katerih drugi ne pišejo.

V začetku letošnjega marca pa je sodu izbila dno objava skritih notranjih pogovorov med člani organizacije Svetovno strokovno združenje za zdravje transspolnih, ki je na tem področju državam dajala smernice. Zvonovi so se oglasili tudi v največjih svetovnih medijih. Na dan so prišli podatki o hudih zlorabah v postopkih. Od tega, da so vanje po hitrem postopku usmerjali otroke in mlade z diagnozo depresije, anksioznosti, anoreksije, do tega, da so priznavali, da se po posegih pojavljajo primeri raka in hude duševne motnje.

Sledil je takojšen odziv ministrstva za zdravje v Angliji: »Oskrba bo temeljila na dokazih, strokovnem kliničnem mnenju in bo v najboljšem interesu otroka.« S temi besedami je britanska ministrica za zdravje Maria Caufield pospremila odločitev o ukinitvi »rutinskega predpisovanja zdravil za preprečevanje pubertete«. Gre za hormonska zdravila, ki preprečujejo naravni razvoj otroka v odraslo osebo in so bila široko v uporabi. Zdravstvene oblasti so dale navodila, da je otrokom in mladostnikom s spolno disforijo treba v prvi vrsti nuditi psihosocialno in psihološko podporo. Sledilo je še zaprtje kirurške klinike za spremembo spola.

Ko je kolega Blažič pred pol leta pisal o stranpoteh teorij spola, te zadnje odmevne zgodbe seveda še ni bilo. Bila pa so pričevanja in mnenja strokovnjakov s področja vzgoje, bioetike, teologije in drugih ved, ki v slovenskem medijskem prostoru niso dobila pomembnejšega mesta.

Kakovost medija in novinarskega dela se kaže prav v tem, da osvetljuje teme in probleme, o katerih drugi ne pišejo. To je namreč nujno za krepitev dialoga in obveščanje javnosti. Pričakoval bi, da bo »častno« razsodišče stanovske organizacije (ki naj bi sicer presojala delo svojih članov in ne drugih novinarjev) takšno uredniško politiko dojelo kot doprinos k pluralnosti mnenj.

V svojem imenu in v imenu uredništva Družine izražam Roku Blažiču polno podporo. Ne nazadnje pa je to tudi spodbuda in obveza do vas, spoštovani bralci, da bomo brez strahu o podobnih temah še pisali in pri tem izhajali iz jasne uredniške politike, ki sloni na temeljnih krščanskih in človeških vrednotah.