Na simpoziju ob 20-letnici ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije so spregovorili tudi o povezanosti vere in umetnosti.

O okrogli mizi, na kateri so pisatelj Alojz Rebula, profesor dr. Jurij Selan, arhitekt Robert Dolinar, igralka Milada Kalezić in igralec Gregor Čušin piše Ksenja Hočevar (več v prihajajoči številki tednika Družina).

Rebula: Transcendenca je izginila iz modernega jezika

Alojz Rebula – prispevek je zaradi pisateljevega slabega vida prebrala njegova žena Zora Tavčar – je predstavil transcendenco v treh odnosih: do vere, do znanosti in do umetnosti. »Transcendenca je ena tistih besed, ki so izginile iz modernega jezika in iz evropskega kulturnega slovarja. To kaže nedvomno na dekadentni prelom, če že ne zaton te civilizacije, saj hkrati pomeni usodno zožitev njenega duhovnega obzorja in zaprtost in zatohlost imanence,« je razmišljal Rebula v uvodu. Po njegovem sta transcendenca in vera v sorodnem odnosu, čeprav ju ne enači.

Selan: Umetnost kot vzgoja za odgovornost

Profesor Jurij Selan je predstavil izobraževalno oz. vzgojno nalogo likovne umetnosti, s katero je kot dijak stopal v stik na Škofijski klasični gimnaziji v času svojega šolanja, sedaj pa kot profesor na Univerzi v Ljubljani. Ob razlagi dveh povezanih vidikov odgovornosti: komunikacijski in etični odgôvornosti, je predstavil likovno umetnost kot paradigmo odgovornega delovanja in na tej osnovi utemeljil izobraževalno in vzgojno funkcijo likovne umetnosti.

Dolinar: Snov in skrivnost

Arhitekt in jezuit Robert Dolinar je ob projekciji fotografij razmišljal o antični ideji razkoraka med umrljivo snovjo ter dušo, ki naj bi živela večno. Renesansa je postavila človeka v središče, razsvetljenstvo pa je rodilo modernega človeka, ki verjame, da je mogoče vse razložiti. »Med iskanjem odgovorov izrine iz svojega vsakdanjika vse, kar je skozi stoletja ohranjalo pridih skrivnostnosti. Boga ni več in ni več svetov onkraj. Dovolj je vera v človeški razum,« je dejal Dolinar.

Kalezić: V iskanju Besede

Igralka Milada Kalezić je za uvod povedala, da mineva ravno desetletje, odkar ni več vernica »gledališča« oziroma religije, ki je nikoli ni znala poimenovati. »Živimo v času režijskega gledališča, naši preroki so režiserji, s tem, da ima vsak od njih osebno resnico, ki jo prodaja med igralci. Gledališče se pokaže kot pobeg iz zožanega materialnega sveta v razkošen svet, kjer se stekajo vse umetnosti, zdi se, da je vsa modrost in resnica skoncentrirana tam.« Da je življenje v gledališču življenje v morju besed, je poudarila Kalezićeva in se vprašala, če so že lepe, koliko so resnične.

Čušin: Kakšna je razlika med kulturo in umetnostjo?

Čeprav je razlika med kulturo in umetnostjo velika, bistvena in predvsem logična, po besedah Gregorja Čušina večina ljudi ne loči med njima. »Kultura je precej širši pojem in v svoj obseg potegne tudi umetnost, medtem ko v umetnosti, sploh zadnje čase, dostikrat zaman iščemo vsaj za ščepec kulture.« A če ne ločimo kulture in umetnosti, tudi zelo redko povežemo umetnost in vero oziroma obred in predstavo – čeprav je tudi ta zveza, kot je dejal Čušin »velika, bistvena in logična«.

Prispevek Ksenje Hočevar bo izšel v naslednji številki tednika Družina.


Fotografija 1: Zora Tavčar med branjem prispevka moža Alojza Rebule
Fotografija 2: Igralka Milada Kalezić
Fotografija 3: Gostje razprave o veri in umetnosti
Foto: Tatjana Splichal