V decembrski čas vstopajo nekateri najpomembnejši dogodki v zgodovini Slovenije: dan, ko smo se odločili za ustanovitev lastne države, dan, ko smo sprejeli prvo lastno ustavo, dan ko se je sestal prvi državni zbor. Pravšnji čas torej tudi za razmislek, v kakšni »kondiciji« je ta čas slovenska država in zlasti njeni temeljni pogoji: demokratičnost, spoštovanje človekovih pravic, uresničevanje odločitev ustavnega sodišča … Tem temam je v 104. številki Slovenskega časa, ki je priložena božični Družini, posvečenih več prispevkov.

V uvodniku spomnimo na zgodbo o neuresničeni odločitvi ustavnega sodišča, ki je že pred štirimi leti zakonodajalcu naložilo, naj v zakonodaji uredi enako javno financiranje javnoveljavnih programom vseh osnovnih šol, torej državnih in zasebnih. Po nedavnem glasovanju v državnem zboru, ko je »padel« že peti opozicijski predlog za uresničitev te odločitve, je jasno, da se zadeva znova pomika v nedoločno prihodnost, ob čemer se z vso ostrino zastavlja vprašanje: Ali je takšno ravnanje vladajočih – s predsednikom vlade na čelu – res »v skladu z vestjo«?

Omenjena šolska zgodba razgalja slabo stanje slovenske pravne države, v takšnih razmerah pa smo se znašli zato, ker je v slabem stanju slovenska demokracija. Da brez demokracije ni pravne države, ugotavlja in s primeri ponazarja Miroslav Mozetič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča. Nedavno obletnico Splošne deklaracije človekovih pravic pa je pravnik Jernej Letnar Černič postavil v izhodišče premisleka o prihodnosti človekovih pravic v Sloveniji. Njegova diagnoza trenutnega stanja se morda ne zdi ravno rožnata, a ravno zato bralce Slovenskega časa poziva k pogumni drži, ko zapiše: »Prihodnost varstva človekovih pravic v Sloveniji in njegovo raven pogojujejo pogumni ljudje, ki bodo znali človekove pravice uresničevati meritorno, enako in učinkovito zunaj ozkega okvira njihovega svetovnonazorskega prepričanja na vseh področjih svojega vsakdanjega življenja.«

Eno izmed pomembnih področij življenja je tudi gospodarstvo. Eno izmed vprašanj, povezanih z njim je, kako vzpostaviti ravnovesje med močjo politike in gospodarstvom. Tudi o tem v osrednjem pogovoru govori dr. Marko Kremžar, gospodarstvenik, ekonomist, publicist, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti v Argentini. Nedavno je pri založbi Družina izšla njegova knjiga Podjetnik in njegov poklic, ki je bila povod za široko zastavljen pogovor, v katerem smo se dotaknili številnih perečih tem, od minimalne plače do obdavčitve dobička, od vloge vere v podjetništvu do kritičnih pogledov na kapitalizem, značilnih tudi za številne katoliške kroge.

Decembrski Slovenski čas prinaša še vrsto prispevkov uglednih publicistov: dr. Jože Dežman na primeru direktorja ZRC SAZU nadaljuje spraševanje, kdo v resnici širi zgodovinopisni revizionizem na Slovenskem, Jože Mlakar na podlagi lastnih izkušenj iz JLA opozarja na pomen vojaške pedagogike, dr. Andrej Fink skozi zgodbo marksista Antonia Gramscija niza polpretekle podatke, nujno potrebne za razumevanje današnjega časa, v katerem je »zdrava pamet na udaru« kulturnega marksizma. Zdrava pamet se zdi na udaru tudi ob trditvah, da naj bi bila družbeni nauk Cerkve in t. i. demokratični socializem »združljiva« (ali ne govori nekaj takega tudi predsednik slovenske vlade?). To trditev smo ponudili v komentar britanskemu ekonomistu in publicistu Keithu Milesu. Njegova ugotovitev je jasna: »Korenine so podobne pri vseh oblikah socializma, zaradi česar mu Katoliška cerkev že od nekdaj nasprotuje.«

Kulturni »blok« decembrskega Slovenskega časa poleg rednih kolumn publicista Braneta Senegačnika in jezikoslovke Nataše Gliha Komac prinaša prispevka zaznamovane z obletnicami, in sicer: 100. obletnico rojstva pisatelja Karla Mauserja, 50. obletnico smrti teologa Romana Guardinija, 300. obletnico rojstva slikarja Martina Kremser-Schmidta, znanega tudi kot »avstrijskega Rembrandta«, in 100. obletnico rojstva ruskega pisatelja in misleca Aleksandra Solženicina.

V novi rubriki »dileme« pa se Slovenski čas odpira tudi razmislekom, povezanim z vprašanji znanosti. K sodelovanju smo povabili dr. Bernarda Goršaka, ki je v naslov svojega prispevka postavil vprašanje: »Evolucija – da ali ne?«. Njegov odgovor se izteče v ugotovitvi, da teorija evolucije službi predvsem kot idejna fasada evolucionizma.

Za sklep pa še vprašanje: Ali poznate Astrid Lindgren? Domnevamo, da bo večinski odgovor pritrdilen. Pa vendar: nov vpogled v razmišljanje švedske pisateljice odpirajo njeni Vojni dnevniki, ki jih je pisala v letih 1939–1945. Ob njihovem prebiranju je Alenka Puhar v njej lastnem duhovitem slogu ugotovila: »Pssst, o tem ni pametno govoriti«. O čem konkretno? Vzemite v roke decembrski Slovenski čas in odgovor se vam ponuja kot na dlani.