Poglobljeno branje krepi kritično mišljenje, kognitivno empatijo in socialne veščine, ki so ključne za informirane državljane v demokratični družbi, je eden glavnih poudarkov manifesta, ki je eden programskih temeljev slovenskega gostovanja prihodnji teden v Frankfurtu in ga je podpisalo več mednarodnih združenj in organizacij.

25 odstotkov nepismenih?

Ob manifestu so o pomenu (poglobljenega) branja danes na tiskovni konferenci v Ljubljani ob slovenskem kuratorju gostovanja v Frankfurtu Mihu Kovaču in kulturni ministrici Asti Vrečko spregovorili tuji gostje. Anne Bergman Tahon, direktorica Evropskega združenja založnikov, je omenila »strašljivo številko 20 do 25 odstotkov prebivalcev, ki so nepismeni«. Kot je pojasnila, morda znajo prebrati znak ali sporočilo na avtobusni postaji, ne zmorejo pa prebrati dolgega besedila. »Zares pomembno je, da ljudem pomagamo k zmožnosti, da ne le preberejo besede, pač pa jih analizirajo in dekodirajo ter da razvijajo lastna besedila,« je dejala. To je po njenih besedah še toliko pomembneje, ko umetna inteligenca proizvaja tisoče in tisoče knjig, za katere je treba ugotoviti, ali so verodostojne ali ne.

Otroci, ki berejo, so uspešnejši

Daan Beeke, koordinator organizacije EURead, ki povezuje evropska združenja za spodbujanje branja, je navedel ugotovitve iz poročila organizacije Booktrust, da so otroci, ki berejo, v povprečju uspešnejši v šoli, razvijajo ustvarjalnost in empatijo, so pa tudi fizično in duševno bolj zdravi, srečnejši in imajo boljšo samopodobo. V življenju lažje premagujejo prikrajšanosti, ki so posledica neenakosti. Če se otroci ne srečujejo z daljšimi besedili že od zgodnje starosti, pač pa le z digitalnimi vsebinami, če se ne urijo v koncentraciji, lahko začne digitalni svet negativno vplivati na njihove bralne spretnosti, je še menil Beeker.

Živimo, da bi pripovedovali zgodbe

Moč branja je Jose Borginho, generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov, ponazoril z zgodbo o tem, kako je svojemu šestletnemu sinu med vožnjo z vlakom bral romane, kot sta Orel devete legije avtorice Rosemary Sutcliffe ali pa Carrollova Alica v čudežni deželi: opazil je, da so zgodbam o boju proti orjaškim pajkom prisluhnili tudi mnogi odrasli sopotniki in so želeli vedeti, kaj se bo zgodilo zatem. Na vprašanje, zakaj je branje tako pomembno, je odgovoril z besedami ameriške pisateljice Joan Didion: da si pripovedujemo zgodbe, da bi živeli, in obrnjeno – živimo, da bi si pripovedovali zgodbe.

Raziskave kažejo, da mladi danes manj berejo, ker branju konkurira čedalje več in čedalje bolj različnih oblik zabave. Zato je po njegovih besedah ključno, da pismenost ostaja skrb vlad – na primer s knjižnimi boni, fiksno ceno knjige, ničelno stopnjo DDV-ja, usklajenostjo formatov – pa tudi, da učitelji učence uvajajo v bralne užitke. Pri branju ne gre le za zabavo, pač pa tudi za osebni razvoj: je nepogrešljiv način za razumevanje sveta okoli sebe, saj nam pomaga razvijati empatijo do drugih, je dejal Borginho. Branje je primerjal z mišicami: bolj ko jih uporabljamo, močnejše so, če jih zanemarjamo, pa slabijo. Govoril je še o pravici do branja in zaskrbljujoči težnji v nekaterih državah, ki ljudem, še zlasti mladim bralcem, omejujejo dostop do nekaterih knjig. Svoboda branja je po njegovih besedah potrebna, da bi lahko svet okoli sebe razumeli z različnih vidikov, analizirali, povezovali in se odločali.

FOTO: Marjan Pogačnik

Stojimo na ramenih velikanov

Adriaan van der Weel, soavtor manifesta, je opozoril še na zgodovinski pomen branja, ki smo ga v zadnjih desetletjih zgubili izpred oči. »Pozabljamo, da je visoko soficisticirani svet, v katerem živimo, posledica zmožnosti, kot pravi Newton, da stojimo na ramenih velikanov. S tem je seveda imel v mislih knjige.« Branje na visoki ravni in globoko razmišljanje sta temelj izobraževanja, znanosti in prava. Sodobne demokracije si brez tega ne moremo zamišljati, je prepričan. Splošna pismenost je stara šele šest generacij, pred tem je bilo branje privilegij elit in takrat je branje veljalo za ključ do lastnega napredka, danes pa ne vidimo več, da je branje nekakšen čudežni način do uspeha. »Protislovno je, da branje in pismenost danes opazimo le, ko ju ni,« je dejal. Do informacij ljudje danes prihajajo še na druge načine, s poslušanjem ali gledanjem, vendar so ti kognitivno manj zahtevni.

Manifest o poglobljenem branju, ki poziva k priznanju trajnega pomena poglobljenega branja v digitalni dobi, bo v središču pozornosti knjižnega sejma v Frankfurtu, so podpisali Mednarodno združenje založnikov, Nemška akademija za jezik in slovstvo, Evropska zveza založnikov (FEP), PEN International in Mednarodna zveza bibliotekarskih združenj.