Lurd pred domačim pragom



V prvi polovici leta 1858 se je štirinajstletni Bernardki Soubirous v Lurdu večkrat prikazala Marija. Ob petdesetletnici prikazovanj so v Brestanici, ki se je takrat imenovala še Rajhenburg, začeli zidati cerkev lurške Matere božje. Postavili so jo v pičlih šestih letih. Že 2. julija 1914 se je zbralo več tisoč vernikov z vseh koncev Slovenije, ki niso hoteli zamuditi trenutka, ko bo mariborski škof Mihael Napotnik posvetil mogočno svetišče, kakršnega ne premore tudi marsikateri večji kraj. Slovesnost je bila dolga in lepa, vendar je nanjo padla senca. Prav tistega dne so namreč po železnici mimo Brestanice peljali truplo avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki so ga konec junija ustrelili v Sarajevu.

Bogato zgodovino Brestanice smo v grobem spoznali že doma med listanjem po knjigah in brskanjem po spletnih straneh, zato smo med vožnjo iz Krškega napeto opazovali, kdaj se bo nad dolino zarisal grad Rajhenburg. Namesto njega pa smo najprej zagledali žerjave, ki v strugi Save gradijo hidroelektrarno Krško. Pogled nanje je najine fante tako očaral, da so naslednji dan doma takoj sestavili elektrarno iz kock.

V zavetju gradu in bazilike



Na strmi vzpetini nad izlivom potoka Brestanica v Savo je že v devetem stoletju stal grad, ki so ga pozneje porušili in na novo pozidali. Med 13. in 16. stoletjem so bili njegovi lastniki vitezi Rajhenburški, leta 1881 pa so ga kupili trapisti in ga preuredili v samostan. Med drugo svetovno vojno so Nemci v njem zbirali Slovence in jih z vlaki vozili v izgnanstvo (ta usoda je doletela kar 45.000 ljudi). Po vojni so bili v gradu zapori, v novejšem času pa so si lahko obiskovalci v njem ogledali razstavo o izgnancih, političnih zapornikih in internirancih ter razstavo o trapistih. Zdaj je zaprt, saj ga bodo prenovili.

V ozki dolini med grajskim hribom in vinorodnim Sremičem na vzhodu je nastal stari del Brestanice. Novejši del naselja pa se razprostira na severu proti Senovemu, kjer je svet bolj odprt. Tam se za tremi zvoniki – dva pripadata baziliki, en pa cerkvi sv. Boštjana – kažejo tudi trije dimniki plinske termoelektrarne.

Cerkev lurške Matere božje, ki je bila leta 1929 razglašena za baziliko, je ena najveličastnejših na Slovenskem. Njena zunanjščina je prijetno razgibana in toplo obarvana, notranjost, ki jo zaznamujejo visoki stebri na obeh straneh ladje, pa je nevsiljivo okrašena s slikami, barvnimi okni in različnimi vzorci. »Zares so prazni vsi, ki ne prepoznajo mojstra, čeprav opazujejo njegova dela,« romarjem sporoča vse to okrasje.

Na sprehod!



Leta 1906 se je v bližini Brestanice rodil »stiški dohtar« Simon Ašič, ki je z nasveti in recepti lajšal zdravstvene težave mnogim ljudem. »Bolezen pride na konju in odide peš,« pravi nemški pregovor. Peš prihaja le zdravje, bi lahko dodali.

V okolici Brestanice je kar nekaj možnosti za sprehode. Nas je kažipot pred baziliko lurške Matere Božje najprej zvabil k približno dva kilometra oddaljenim ribnikom Mačkovci. Ob njih je gostišče z velikim parkiriščem in manjšim otroškim igriščem, ob treh večjih ribnikih pa vijuga prijetna pot.

Čeprav je bila prva polovica januarja precej topla, je bil največji ribnik skoraj povsem okovan v led. Komaj smo dobro zakorakali ob njem, se je – kot ponavadi – v roki našega drugošolca znašel kamen in že naslednji trenutek sfrčal proti sredini. Tam se je nekajkrat odbil od ledene ploskve ter iz nje ob vsakem odboju izvabil čarobno zamolkel in hkrati pojoč glas. Ribniki poleg sprehajalcev privabljajo tudi ptice. Ob najbolj južnem, na katerem ni bilo ledu, smo opazovali sivo čapljo. Z zavitim vratom je krožila nad gladino, se skoraj dotaknila drevesnih krošenj in potem z glasnim krikom priletela nazaj.

Malce daljši je bil izlet do cerkve sv. Mohorja na Sremiču, ki stoji kakšnih dvesto višinskih metrov nad dolino. Avto smo pustili ob pokopališču v starem delu Brestanice, se po cesti vrnili do konca betonske škarpe in zavili strmo navkreber. Dobro uhojena steza nas je kljub redkim in obledelim oznakam v tri četrt ure zanesljivo pripeljala do cerkve. Iz njene bližine smo si še z druge strani ogledali grad Rajhenburg in reko Savo, ki je spokojno tekla pod njim.





ANA in ANDREJ PRAZNIK



IZLETNIŠKE DROBTINICE

Dostop: Dolenjsko avtocesto zapustimo na priključku Drnovo, od koder nadaljujemo vožnjo do Krškega in nato po levi strani Save do Brestanice. Iz severovzhodne Slovenije se lahko v Brestanico pripeljemo prek Celja in Zidanega Mosta.

Zanimivosti v Brestanici in bližnji okolici:
bazilika lurške Matere božje
grad Rajhenburg
ribniki Mačkovci
cerkev sv. Mohorja na Sremiču (45 minut hoje iz Brestanice)
V Krškem lahko obiščemo Mestni muzej, v katerem je na ogled faksimile Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana (www.mestnimuzejkrsko.si), Valvasorjevo knjižnico, v kateri imajo zbirko Speedway v Sloveniji (www.knjiznica-krsko.si), kapucinsko knjižnico ...

Zemljevid: Posavje, 1 : 50.000.

Več informacij: Center za podjetništvo in turizem Krško (www.turizemkrsko.si) in Turistično društvo Brestanica (www.brestanica.com).